13
do novih sredstev samo s paketom pomoči ali pa prek refinanciranja svojih obveznosti s strani upnikov.
Eden izmed prvih ukrepov v taki situaciji je rezanje lastnih stroškov ter omejevanju višine plač in zaposlenosti v javnem sektorju. Potrebne so strukturne reforme in povečanje konkurenčnosti, ki bi spodbudili rast gospodarstva in s tem delnega zmanjšanja obveznosti.
Upniki medtem poskušajo pomagati državi skozi razne finančne aranžmaje, ki so pogojeni z ukrepi, da se zagotovi vračilo sredstev.
Znaki nevarnosti
Obstaja več indikatorjev, ki kažejo na to, da država drsi proti bankrotu. Prvi je višina primanjkljaja in javnega dolga v BDP in sama dinamika rasti tega dolga, nato sposobnost poplačila zadolženosti t.i. boniteta in višina obrestne mere, po kateri se država zadolžuje na finančnih trgih. Treti indikator je konkurenčnost v primerjavi z drugimi državami in gospodarska rast. Kako zdravo je gospodarstvo, se lahko vidi tudi po političnem in socialnem stanju v državi. Resnost situacije je odvisna od vrste, strukture, ročnosti in cene dolga in seveda tudi od tega ali je država zadolžena doma ali v tujini. Če je država v večji meri zadolžena v tujini, država pa se sooča z nestabilno valuto in je nekonkurenčna, se nahaja v velikih težavah.
Kako pogost pojav je bankrot držav, kaže tudi to, da se je ta scenarij v moderni zgodovini zgodil že večkrat. Samo od sredine 19. stoletja pa do danes je bankrot razglasilo okoli 200 držav, med katerimi so prevladovale latinskoameriške in afriške države. Dober primer zadnjega desetletja je Argentina, ki je razglasila plačilno nesposobnost leta 2002. Med takimi državami se je leta 2007 znašla tudi Islandija, ki je med prvimi občutila posledice finančne krize.
Vzpon 'cartonerosov' napoveduje mračno prihodnost Argentine
Argentina se je v zadnjem trenutku poskusila izogniti bankrotu in začela neuspešna pogajanja z upniki, ki so zahtevali polno poplačilo dolga.
Argentinski minister za gospodarstvo Axel Kicillof je povedal, da se v 30. julija v 11-urnih pogajanjih ni uspel dogovoriti s hedge skladi, kar pomeni da je država po 13 letih znova bankrotirala. Še do zadnjega se je špekuliralo, da se bo državi uspelo izogniti temu scenariju. Argentina je želela, da hedge skladi odstopijo od zahteve po popolnem plačilu vsega dolga v višini 1,3 milijarde dolarjev, kar so jim potrdila ameriška sodišča. Ti pa so zahtevali polno poplačilo.
Drugi bankrot
Ponavljajoča se slika izpred 13 letih Argentince opozarja pred bližajočo se katastrofo: s sončnim zahodom se v Buenos Airesu in drugih večjih mestih pojavijo skupine ljudi, ki zbirajo papir in druge odpadke. Po večurnem zbiranju papirja, se t.i. 'cartoneros' odpravijo k zbirnim točkam, kjer jim za vsakih 10 kilogramov zbranega papirja plačajo 60 pesov (kar je približno 60 evrskih centov).
Zbiratelji papirja in tudi plastike in steklenic oz. cartoneros so se pojavili po bankrotu države leta 2002. V tistem času so se z novo 'industrijo' ukvarjale celo družine, ki so veljale za premožne. Vse to je postalo simbolom ekonomske krize v državi.
Minilo je 13 let in se je Argentina znova znašla v bankrotu, čeprav je situacija danes drugačna. Bankrot, ki ga je država doživela leta 2002 je državo pustil z dolgom pred zasebnimi investitorji, v višini več deset milijard dolarjev. Zaradi najhujše finančne krize, ki je kdaj doletela državo, se je Argentina odločila, da ne bo poplačala dolga tujim zasebnim investitorjem. Med leti 2005 in 2010 je državi uspelo prestrukturirati 93 odstotkov tega dolga. Hedge skladi, ki imajo v lasti preostalih 7 odstotkov dolga, so se odločili, da bodo na sodišču zahtevali povračilo celotnega in ne le del tega.
Začarani krog
Ameriško vrhovno sodišče je letos zavrnilo pritožbo Argentine in s tem potrdilo, da mora ta južnoameriška država hedge skladom povrniti za vsaj 1,3 milijarde dolarjev svojih dolgov. Ampak Argentina se je odločila, da ne bo spoštovala sodbe. Kot argument so povedali, da v kolikor pokrijejo svoje obveznosti do hedge skladov, da jim ne bo ostalo dovolj sredstev za poplačilo ostalih upnikov. Poleg tega, pravijo, v kolikor poplačajo hedge sklade, tvegajo, da bodo poplačilo celotnih sredstev zahtevali tudi tisti upniki, ki so pred tem pristali na prestrukturiranje dolga. Stari upniki bi tako, po besedah predstavnikov Argentine, lahko zahtevali poplačilo 43 milijard dolarjev, kar je celo več od državnih rezerv Argentine.
Analitiki menijo, da hujših posledic na kratek rok ne bo opaziti. Te se bodo videle šele po preteku več let. Začarani krog, v katerem se bo znašla država, bo vedno ožji. Kapital bo zapuščal državo in postalo bo očitno, da je država izolirana od preostalega sveta. Uvoz produktov in surovin bo vedno nižji, kar bo predstavljalo dodaten udarec za industrijo in tako bo krog sklenjen.