13
govorimo o nafti WTI (zahodno teksaška, lahka surova nafta) oziroma padla za 3,4 odstotka, če govorimo o nafti Brent (severnomorska surova nafta) v letošnjem letu (merjeno v evrih). Razlika v gibanju cen WTI in Brenta je predvsem rezultat začetka delovanja plinovoda, ki olajša dobavo nafte iz Cushinga, država Oklahoma, kjer je dobavno mesto za ameriške standardizirane terminske pogodbe. Treba pa je omeniti, da je cena Brenta še vedno višja od cene WTI, in sicer za 4,91 evra.
Kakšna so vaša pričakovanja za ta sektor v prihodnje? Kje vidite največ potenciala?
Pričakujem izboljšanje makroekonomskega stanja v Evropi in nadaljnje strukturne spremembe v razvijajočih se državah, posledica katerih bo bolj vzdržna in stabilna gospodarska rast v teh državah. Rast povpraševanja s strani velikih porabnikov energetskih surovin bo pozitivno vplivala na prihodke podjetij iz sektorja. Večje rasti cen nafte pa verjetno ne bo, in sicer zaradi ukrepov večjih proizvajalcev nafte, ki pozorno spremljajo razmerje med povpraševanjem in ponudbo, in lahko zvišajo obsege proizvodnje v primeru večjega deficita (v mislih je treba imeti, da visoka cena nafte, plina ali drugih energentov koristi podjetjem iz sektorja energetike, vendar škodi podjetjem, ki poslujejo na drugih področjih, zato previsoka cena nafte ni v interesu svetovnih gospodarskih velesil).
Največ potenciala predstavljajo delnice podjetij, ki poslujejo v politično manj tveganih regijah, imajo diverzificiran portfelj strank in projektov, imajo izkušnje na področju pridobivanja nafte in plina iz nekonvencionalnih virov ter nagrajujejo delničarje s pomočjo dividend ali odkupovanja lastnih delnic.
Kje vidite največ tveganja?
Ključna tveganja so:
• nestabilnost na Srednjem Vzhodu, ki bo tudi v prihodnje najbolj verjeten vir nepričakovanih negativnih novic;
• odločitev ZDA in Evropske Unije, da se za aneksijo Krima Rusijo kaznuje z ukrepi, namenjenimi zniževanju cen energentov, katerih izvoz predstavlja pomemben vir prihodkov ruskega proračuna;
• večje tehnološke nesreče, podobne dogodku iz leta 2010 na naftni ploščadi podjetja BP, ki se je zgodil v Mehiškem zalivu. To tveganje je predvsem posledica zmanjševanja lažje dostopnih zalog energentov;
• določeno tveganje za podjetja sektorja predstavlja tudi rast energetske učinkovitosti in razvoj na področju uporabe alternativnih virov energije.
Dogajanje med Rusijo in Ukrajino je v zadnjih tednih okrepilo strah evropskih odjemalcev ruskih energentov, ki jih Rusija dobavlja čez Ukrajino. Ali menite, da lahko pride do tega scenarija ter kako bi to vplivalo na ceno nafte in zemeljskega plina ter na delnice podjetij energetskega sektorja?
Do prekinitve ali večjega znižanja obsegov dobave energentov iz Rusije lahko pride v primeru enega izmed treh scenarijev:
• Evropska Unija se odloči za zmanjšanje uvoza energentov iz Rusije, za kar je potrebno pripraviti temeljit načrt, kako nadomestiti tako velik izpad ponudbe. Glede na stanje infrastrukture in že zdaj visoke cene energije, ki škodijo evropskim podjetjem, verjetnost tega dogodka ni popolnoma zanemarljiva, vendar ni posebej visoka.
• Rusija prekine dobavo energentov v Evropsko Unijo. Glede na trenutno stanje ruskega gospodarstva, ob upoštevanju visokih investicij potrebnih za dokončno pridružitev Krima ter nejasno stanje na področju tesnejšega sodelovanja s Kitajsko, je tudi ta scenarij malo verjeten.
• Zaradi vojne v Ukrajini ali terorističnih napadov na plinovode postane transport energentov iz Rusije v Evropsko Unijo preko Ukrajine onemogočen. Verjetnost tega dogodka je še manj verjetna kot možnost uresničitve prvih dveh scenarijev.
Ocenjujem, da do večjega negativnega vpliva na razmerje med ponudbo in povpraševanjem po ruskih energentih s strani držav Evropske Unije v naslednjih mesecih ne bo prišlo. Zagotovo bo Evropska Unija namenila še večjo pozornost diverzifikaciji ponudbe, medtem ko se bo Rusija začela tesneje pogajati s Kitajsko. Namen teh pogajanj bo krepitev sodelovanja med državama, tudi na področju energetske politike.
Na ceno surovin opazneje vpliva tudi dogajanje na Kitajskem, povezano z ohlajanjem kitajskega gospodarstva. Kakšna so vaša pričakovanja glede Kitajske ter kako menite, da bo to vplivalo na sektor energetike?
Ocenjujem, da bo prihodnja gospodarska rast na Kitajskem počasnejša od rasti, na katero smo bili navajeni v zadnjem desetletju. Hkrati menim, da je verjetnost trdega pristanka kitajskega gospodarstva nizka. Treba se je zavedati, da so ne glede na vse strukturno šibke točke kitajskega gospodarskega modela dogajanja v zadnjih letih posledica zavestnih odločitev oblasti najbolj naseljene države na svetu. Kitajska se počasi neizogibno približuje bolj razvitim državam, katerih značilnost je tudi večja energetska učinkovitost. Zaradi tega se bo hitrost rasti porabe energentov na Kitajskem v prihodnje upočasnila. Po drugi strani je pričakovati, da bodo zmanjšanje rasti kitajskega povpraševanja vsaj delno nadomestile druge razvijajoče se države, ki na poti h konvergenci k najbolj uspešnim kapitalističnim državam zaostajajo za Kitajsko.