opazil, da je pet izmed mož izginilo. Ukradli so nekaj oslov ter hrane in odšli. Vraževerje jih
je preveč prestrašilo.
Po zajtrku so nadaljevali z delom. Do poldneva so že končali z zavarovanjem predora
pred ponovnim rušenjem. Vsi so razmišljali o tem kaj bodo odkrili. Trije izmed njih so zlezli v kraljevo počivališče. Bilo je približno štiri metre dolgo, štiri metre široko in dva metra
visoko. Ozračje je bilo zatohlo, vendar je Thomas imel s seboj dolgo gumijasto cev, pritrjeno
na nekakšen meh, ki je od zunaj prinašala svež zrak. Prav tam, na pol metra visoki postelji,
je ležalo okostje kralja. Zlata maska je prekrivala njegovo lobanjo, nekaj dišečih kosov ročno
tkane tkanine pa je prekrivalo okostje. Smaragdni kamni, ki jih je nekoč ponosno nosil, so
bili nanizani na zlati verižici. Na nekoliko nižjih posteljah sta ležali še dve okostji. Glede na
njuno velikost bi lahko pripadali ženski in otroku, Juan je predvideval, da je kraljičino in
od enega njunih otrok. Thomas je nato s svojo svetilko osvetlil skrajno steno, kjer je opazil
preostanek zlate majevske knjige. Vedel je, da bo vsak muzej navdušen s pridobitvijo te
edinstvene starodavne relikvije. Spraševal se je, kakšno sporočilo vsebuje. Toliko majevske
kulture je bilo izgubljene, ko so Španci stopili zlate majevske predmete in jih poslali v Španijo. Thomas se je počasi premikal po prostoru in vzel nekaj fotografij, Jorge pa je začel šteti
liste v zlati knjigi. Naštel jih je 259. Torej, skupno število strani, s tisto v Oaxaci, je 260, ki pa
je posebno majevsko število. Ponazarja namreč eno obdobje majevskega koledarja.
Pobeg nekaj mož prejšnje noči, ki so s seboj odpeljali tudi osle, je sedaj predstavljal problem: ali naj s seboj odnesejo preostanek zlatih listov? To bi lahko bilo zelo zahrbtno. Našli
so še veliko, preveč dragocenih predmetov, da bi jih lahko kar pustili tam. Zato so zasuli
predor, da bi grobnico zaščitili pred živalmi in različnimi vremenskimi vplivi. Nato se je
Thomas previdno povzpel na vrh piramide, s kompasom izmeril smeri ter jih zapisal, da bi
skupini olajšal potovanje domov. Zavrgli so opremo, ki jo za potovanje nazaj niso več potrebovali in po nočitvi so se naslednjega dne z nasmehi na obrazih in s sanjarjenji v mislih,
odpravili proti domu.
Med potjo nazaj v civilizacijo so se pogovarjali o prihodnosti. Razmišljali so, komu bi
prodali dragocene artefakte, muzeju ali osebnemu zbiratelju? Spraševali so se tudi, ali bodo
predmete uspeli dobro prodati. Tisto noč so bili možje zelo utrujeni. Utaborili so se ob majhnemu potoku. Ko so pojedli večerjo, je Thomas opazil ogromno komarjev, ki so pikali vso
skupino. Niti taborni ogenj jih ni odgnal. Dva izmed mož sta se začela zelo potiti, vendar
sta zagotavljala, da sta v redu. Vsi so bili zelo veseli, da se vračajo k svojim družinam s tako
vznemirljivo zgodbo in bogastvom v žepih.
Ko so govorili o zlati knjigi, je Jorga zanimalo, kakšna je cena zlata v ZDA. Tomas mu je
povedal, da unča stane okrog $35.00. Ameriška vlada je nadzorovala ceno zlata in jo ohranjala stabilno. S seboj so odnesli celo bogastvo. Vendar pa v Mehiki, kot je Juan pripovedoval
možem, majevske kulture niso zelo cenili. Kmalu so spoz