Sredi prejšnjega stoletja je Milko Matičetov v publikaciji »Slovenski etnograf« pisal, da se vzhodno od Ljubljane reče pecivu poprtnik, zahodno pa poprtnjak. Matičetov navaja druge etnografe, ki so omenjali možnosti povezave s poprom, praprotjo … (Sem prebrala, da je strupena.) Iz tega vira se mi dopade pričevanje očaka s Koroške Vincenca Pečnika. Povedal je, da so njegovi predniki, dokler so gospodarili (1926–27), naredili takole: Gospodinja je spekla tri hlebce kruha, pšeničnega, ovsenega in rženega. Iz teh je naredila kopo na mizi in jo pokrila z belim prtičem. Položene so bile tudi slike jaslic, svete družine in svetih treh kraljev. Na vrhu je bil na prtu križ, na voglu pa »žegnana« voda v posodici in brinova ali smrekova vejica, pa »žegnan« les, muce (mačice iz butare od velike noči), na četrtem voglu pa skledica žita, v kateri je bilo zrnje vseh sort rž, pšenica, ječmen, oves, ajda … Pod prtom je kruh počakal. Potlej na dan svetih treh kraljev smo pa dva hlebca pojedli, pšeničnega in ovsenega. Tisti hleb rženega kruha smo pa osušili in hranili v kašči. Ko smo šli prvič orat, v postu, smo šli orat brez zajtrka. Šele potlej, ko smo naredili tri brazde, smo morali vsi poklekniti in moliti, da bi nam »gratalo«. Potlej smo kruh razrezali in vsak je dobil nekaj, pa tudi volom smo dali.
Ponekod je bil božični kruh boljši, bel in okrašen. Včasih je bilo toliko testenih okraskov, kot je bilo družinskih članov ali pa toliko ptičkov, kot je bilo otrok pri hiši. Drugje je moralo biti parno število okraskov: kitk, rombov, zvezd repatica, letnica … tudi jaslice. Včasih so botri krščencem prinesli ptička iz testa. Mame so dale otrokom testo, da so tudi sami delali ptičke … ( V Galeriji Oskar Kogoj sem prebrala, da je ptica simbol naklonjenosti Boga do človeka. Simbolizira moč, življenje, plodnost, ljubezen … Za vse, kar najde v naravi, se zahvaljuje.) V vzhodni Sloveniji so kasneje dodajali kruhu suho sadje in orehe.
Nekje je bila navada, da so jedli poprtnjak ob čaju, ko so prišli od polnočnice, starejša pa je najbrž navada, da je počakal do treh kraljev. (So imeli bolj hladne hiše in so vzgajali potrpežljivost in sposobnost, da počakaš, da ne dobiš vsega takoj.) Na treh kraljev dan dajejo otrokom božičjek. Otroci skačejo, da bi ga dosegli in rasli, dobi ga živina … Zataknjen za hišna vrata, pod tram na strehi, naj bi odganjal čarovnice, preprečeval nesreče. Pomešan med semensko žito, pomaga pri dobri letini kot tudi drobtinice v brazdo. Drobtinice so dali v vodnjak, da bo voda čista, da ne bo poplav, ne suše. S poprtnjakom so bili pogoščeni gostje in fantje so imeli priložnost poizkušati pri več hišah. Več jih poskusiš, bolj boš močan. Če je poprtnik pri vzhajanju počil, se je zasmejal in je bilo treba pogledati, iz tiste smeri bo prišel ženin k hiši.
Poprtniki nam tudi danes lahko prinesejo veliko veselja in zadovoljstva ob ustvarjanju, to pa tudi prinaša zdravje
… Zavod Parnas deluje v Robu pri Velikih Laščah, prireja srečanja in razstave in uredili so, da so bili maja 2013 poprtniki vpisani v Register nesnovne dediščine Slovenije.
V besedilu sem svoje pripombe dala v oklepaj pa tudi sicer sem vire interpretirala malo po svoje, saj mislim, da tako gre, pri ljudeh in običajih …
Znamka "poprtnik" je bila izdana 25. 11. 2011
C3Žarki / December, 2014 12