simboli sreče
Pikapolonica je prastar simbol za srečo in rodovitnost in velja za prinašalko sreče. Iz slovanske mitologije je pikapolonica glasnica bogov in nam od njih prinaša sporočila.
Podkev je kot simbol sreče in kot zaščitni amulet na Zahodu zelo razširjena. Če sta njena krajca obrnjena navzdol, ščiti pred vplivi demonov in čarovnic, če pa sta obrnjena navzgor, prinaša srečo hiši in njenim prebivalcem.
Štiriperesna deteljica je rastlina, ki odganja zle sile od ljudi in živali, hkrati pa tistemu, ki jo ima pri sebi prinaša srečo.
Srečo prinaša tudi dimnikar, kar po eni od interpretacij izvira iz njegove povezanosti z ognjem in ognjiščem, ki je nekoč predstavljalo središče doma, ogenj pa je prinašal rodovitnost in življenje.
Prašiček predstavlja radovednost, blagostanje in bogastvo. Prav tako s svojo simpatično okroglo obliko ponazarja obilje, rodovitnost ter dobro življenje.
Mušnica je simbol dolgega življenja, kot takšna pa je povezana z različnimi nadnaravnimi bitji, ki lahko prebivajo pod njenim klobukom. Takšna bitja so na primer škrati, varuhi zemeljskih zakladov, pa tudi rastlin, živali in znanja. Ponekod se zadržujejo kot hišni duhovi in ljudem, če z njimi lepo ravnajo, pomagajo pri delu, prinašajo pa jim tudi srečo.
Nekoč so vraže ljudem pomagale kadar si kaj niso znali razumsko razložiti. Bili so močno povezani z naravo in odvisni od nje. Vraže pa so prehajale iz roda v rod in čeprav danes veliko več razumemo od naših prednikov, še vedno za vsak slučaj uporabimo kakšno od njih. Mogoče samo zato, ker je tako delala naša babica in je to pač postalo že družinski ritual.
Tudi vam svetujem, da pred novim letom pospravite in zavržete vse, kar vas je v tem letu obremenjevalo in sveži stopite v novo leto 2015.
poprtnik
Nika Rožej
božično obredno pecivo
Kaj se skriva za tem » obredno«? Kakšni so bili obredi? Že imen za praznično božično pecivo je cela paleta, saj ga pozna veliko narodov. Pomožjak je pomagal človeku in živini do moči, mižnik, ker je bil na mizi ali pomižnik, postolnik, stolnik, božičnik , župnik …V okolici Kranja so gospodinje spekle prešco, da so delile hlebčke revnim otrokom.. Pri južnih sosedih so mi všeč koleda, ob koledovanju, badnjača, oračica, srečka, vasiljica, večernik … Veliko imen božične peke kaže na dolg in zapleten razvoj.
Prvi zapisi so iz 17. stoletja, a obredi z božičnim kruhom, so gotovo že iz predkrščanskega obdobja. Obred je ohranil sledove prvotnih animističnih verovanj (duše v rastlinah, živalih, predmetih …) in magične prakse darovanj višjim bogovom. Pri baltskih Slovanih se omenja 7 stoletij prej. Pri nas je bila ta navada najprej sporočena iz Homca pri Kamniku l. 1925.
C3Žarki / December, 2014 11