39
okvir litoželezne plošče pa distančno palico , na kateri je gospodinja lahko sušila kuhinjske krpe . 59
Material za izdelavo štedilnikov so nabavljali pri različnih dobaviteljih : valjano in vlečeno pločevino ter profile pretežno v Železarni Jesenice , železovo litino v Livarni Muta , zakovice in vijačni material v Tovarni verig Lesce , šamotno opeko v Zagorki Bedekovčina , embalažni les v LIP Konjice . 60 Pločevinaste polizdelke za štedilnike so na emajliranje vozili v Tovarno emajlirane posode Celje ( TEMPO Celje ) s tovornimi avtomobili . Zaradi slabih cest se je poškodovalo 10 % delov , dobave pa so tudi zamujale in povzročale izpad proizvodnje . Enako se je dogajalo z nikljanjem v Mariborski livarni . Zanimivo je , da so poškodovane dele kljub temu vgrajevali v končne proizvode in jih prodajali po znižani ceni . Pogost zastoj je nastajal zaradi neustreznih dobav železove litine ,
Centralni zavod za napredek gospodinjstva je izdajal priročne publikacije , s katerimi je gospodinje poučeval o prednostih nove kuhinjske opreme . V knjigi so predstavljeni tudi TOBI-jevi proizvodi . Vir : Branka Tancig , Kuhinja , načrtovanje in oprema , Centralni zavod za napredek gospodinjstva LRS , Ljubljana , 1958 , str . 28 in 72 .
plošč in ostalih litih polizdelkov iz Livarne Muta . Prav tako na Muti niso mogli dohajati zahtev tovarne TOBI po polizdelkih iz različnih litin . Probleme so imeli tudi z brušenjem in varjenjem polizdelkov , saj so bili proizvodni prostori neprimerni . Vse te težave so želeli rešiti z izgradnjo dodatnega obrata , v katerem bi bili emajlirnica , varilnica , brusilnica , nikljanje in za delavce ustrezne garderobe ter kopalnice , postaviti pa so želeli tudi lastno livarno . 61
Kljub temu so načrtovali , da se bo proizvodnja emajliranih štedilnikov na trda goriva v desetih letih zmanjšala s 14.000 kosov na 9.000 kosov na leto , seveda na račun povečanja proizvodnje električnih štedilnikov , 62 a se je zaključila že leta 1958 , ko so » po politični direktivi « proizvodnjo teh štedilnikov prenesli v takrat razvijajoče se podjetje Gorenje iz Velenja . 63
I R E N A P O R E K A R K A C A F U R A • Vzponi in padci tovarne termo-električnih proizvodov bistrica ob dravi – TOBI
59
PAM , Pokrajinski arhiv Maribor , fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi , SI _ PAM / 1104 , AŠ1 / 3 , 1953 , Perspektivni plan , Priloga 4 , Proizvodnja emajliranih miznih štedilnikov .
60
PAM , Pokrajinski arhiv Maribor , fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi , SI _ PAM / 1104 , AŠ 1 / 4 , Investicijski program , Analiza surovinske baze .
61
PAM , Pokrajinski arhiv Maribor , fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi , SI _ PAM / 1104 , AŠ 1 / 3 , 1953 , Perspektivni plan , Priloga 1 , Postavitev emajlirnice in Priloga 3 , Livarna .
62
PAM , Pokrajinski arhiv Maribor , fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi , SI _ PAM / 1104 , AŠ 1 / 3 , 1953 , Perspektivni plan , Priloga 1 , Proizvodnja vseh vrst štedilnikov ter hladilnikov .
63
Leta 1958 , ko je Gorenje zaposlovalo že 135 delavcev , je sprejelo ponudbo tovarne TOBI za proizvodnjo štedilnikov na trda goriva . Proizvodnja se je začela