12
Ognjišče , Krasno v Brdih , 2019 . Foto : Janez Bogataj . Štedilnik v muzejski zbirki v Preboldu , 2016 . Foto : Janez Bogataj .
povečanjem preskrbe z živili v drugi polovici 20 . stoletja so se spremenile tudi jedilne navade . V dnevnih obrokih je bilo več jedi , vsak član omizja je imel svoj krožnik in pribor . To je pomenilo konec uživanja jedi iz skupne sklede .
Bela barva je začela prevladovati tudi v kuhinji kot prostoru za pripravo jedilnih obrokov . Črne kuhinje so prepustile svoje mesto belim , posledice pa so zidanje in postavljanje štedilnikov ter uporaba drugačne posode in kuhinjskih pripomočkov . Zadnje črne kuhinje , ki so se ohranile še po koncu 2 . svetovne vojne , so bile pogosto propagandno sredstvo oblasti za opozarjanje na svet zaostalosti . Leta 1892 je začela uspešno delovati tovarna emajlirane posode Westen v Celju . Njeno dejavnost po koncu druge svetovne vojne nadaljuje tovarna EMO . Lončeno in leseno posodje ter kuharska orodja zamenjajo množični emajlirani izdelki .
Nekatere pomembne inovacije in dve vojni Naslednja značilnost je naraščanje količin posameznih vrst jedi in njihove hranilne vrednosti . Žita in kruh so začeli izgubljati pomen , zelo se je povečal pomen mesa . Posledica povečane porabe je bilo povečevanje prireje , pri čemer so se vse pogosteje uporabljale znanstvene metode , med drugim selekcija . Velika novost v 19 . stoletju je bilo hermetično pakiranje mesa , tudi zelenjave , juh ter razvoj konzerviranja s postopki sterilizacije ( npr . znameniti Weck sistem ) in zamrzovanjem . Poleg starejših ledenic so se že v 19 . stoletju pojavile prve hladilne omare , hladilne točilne mize ( šanki ) in hladilniki . To je omogočilo transport živil na daljše razdalje , čeprav so različne načine poznali že stoletja pred omenjenimi inovacijami . Omenimo nekaj primerov : transport živih rakov v koprivah na oddaljene trge , vlaganje kokošjih , račjih in gosjih jajc v apno ali pepel . V Sloveniji je bila to splošna praksa , zlasti v urbanih okoljih , vse do let po koncu druge svetovne vojne . Hladilniki in zamrzovalniki so omogočili večje zaloge mesa , zlasti svinjskega , in mesnih izdelkov ob kolinah . Z uporabo hladilnih naprav se je začela redčiti paleta izdelkov kolin in pojavili so se zavržki ( prašičja koža , črevesje , nekateri deli drobovine ).
Ena pomembnejših prehranskih značilnosti 20 . stoletja v Evropi in Sloveniji je bila vse bolj razširjena uporaba mesa . Po koncu 2 . svetovne vojne so količine mesa začele naraščati in niso ga več uživale le privilegirane družbene skupine , ampak tudi kmečke in delavske . Pri privilegiranih družbenih skupinah se je razvijala nova moda uživanja hrane , in sicer manjši jedilni obroki in poudarjanje zelenjave .
Na področju priprave jedi in jedilnih obrokov , torej kuharskih tehnik , je 20 . stoletje uvedlo vrsto pripomočkov in orodij , od katerih so bila številna na električni pogon . Izvirala so sicer iz 19 ., 20 . stoletje pa je razvilo paleto inačic in tehniških izboljšav . V mislih imamo različne mešalnike , stepalnike za testo , električne pekače , mikrovalovne pečice , aparate za kuhanje kave , opekače ( npr . toasterji ), stiskalnice idr . Elektrifikacija kuhanja je ena bistvenih značilnosti gastronomije 20 . stoletja .