Svetovi vmes lahko torej
premikajo svetove. A
kot opozarjajo vsi trije
sogovorniki, arhitektura tega
sama ne zmore pripeljati
do konca, vedno mora biti
nekdo, ki ve, kaj želi s tem
dose?i, in ki potem tudi
prevzame odgovornost.
»?e takih oseb ni, se lahko
trudimo po svojih najboljših
mo?eh, a bo stvar ?ez nekaj
?asa preprosto propadla.
Lahko pa zacvetijo. Denimo
v Postojni – da, seveda,
treba je vzdrževati prostor,
ampak ko smo na obisku, so
dijaki in obiskovalci hostla
povsod po prostoru. To je
postal družabni prostor,
kjer se zdaj mešajo dijaki,
obiskovalci hostla, tam so
spletne to?ke, ki privabijo tudi
starejše krajane, otroci imajo
tam krožke in podobno …
Ravnateljica razmišlja celo,
da bi prirejali filmske ve?ere,
v bistvu je projekt naredil ve?,
kot smo si predstavljali sami,«
pravi Jure Hrovat. Ana Kosi
pa dodaja: »Mi ne pišemo
scenarijev, pa? pa postavimo
oder in damo rekvizite. Stvari
se za?nejo same odvijati.«
zima 2013
49