NA PROMETNI POTI
Polhov Gradec leži v osrčju Polhograjskega
hribovja, kjer se reki Božna in Mala voda zlijeta
v reko Gradaščico. Legenda pravi, da so kraju
nekdaj pravili samo Gradec. Nekega dne naj bi
neki škof prenočil v bližnjem gozdu, polhi pa so
mu ponoči načeli konjsko opremo. Zjutraj se je
pridušal: »To je pa Polhov Gradec!«
Nadmorska višina: 380 m
Število prebivalcev leta 1900: 337
Število prebivalcev leta 2002: 613
Rihard Ursini Blagaj
(Planinski vestnik, 1940).
Dolina reke Gradaščice ter širše območje Polhograj-
skega hribovja je bilo poseljeno in povezano s sosednjimi
pokrajinami že od kamene dobe naprej. Od Ljubljane je po
dolini prek Polhovega Gradca potekala glavna prometna
pot do Primorske.
V srednjem veku je v središču Polhovega Gradca na
današnji Kalvariji stal grad. Njegovi lastniki so bili gospodje
Polhograjski. Grad se je delno porušil v potresu leta 1511,
štiri leta kasneje pa so ga dokončno razdejali uporni kmetje.
Graščaki so se preselili v današnjo graščino ob reki Božni, ki
so jo v naslednjih stoletjih prezidali in povečali.
Največji razcvet je Polhov Gradec doživel v času grofa
Riharda Ursinija Blagaja, ki je 50 let upravljal s polho-
grajsko graščino. Leta 1849 je bil izvoljen za prvega župana
Polhovega Gradca. Zgovoren je podatek, da je uradne
spise pisal v slovenskem jeziku. Domačinom je pomagal
pri pismenem uradovanju in se zavzemal za ustanovitev
prve šole.
Blagaj je uvajal novosti in pospeševal razvoj kmetijstva
in obrti na Polhograjskem. V 19. stoletju so na Polhograj-
skem cvetele različne obrti: usnjarstvo, strojarstvo, tkanje
in barvanje platna, fužinarstvo, kovaštvo in rezbarstvo.
Marsikatera hiša še danes nosi domače ime, ki je povezano
z nekdanjo dejavnostjo, na primer pri Peku, pri Kovaču, pri
Kapčarju, pri Kolarju.
V času županovanja grofa Blagaja je bil Polhov Gradec
upravno vezan na Vrhniko, poštnega urada pa v tistem
času še ni bilo. V sredini 19. stoletja so pošto za županstvo
in župnišče z Vrhnike nosile potovke. Tako so se imenovale
ženske, ki so nosile prodajat droži, nadomestek za kvas,
spotoma pa so prinesle še pošto. Droži so pridelovali tudi
pri Firbarju, kjer je bila kasneje prva polhograjska pošta.
Risba starega gradu
iz 16. stoletja (hrani
župnijski arhiv).
Zemljevid prometne
poti, ki je Ljubljano
povezovala s Primorsko.
GORENJA VAS
SUHI DOL
POLHOV GRADEC
DOBROVA
LJUBLJANA