Enkrat bomo vsi ” ta stari ”!
Enkrat bomo vsi ” ta stari ”!
Matija Perko
V Tržiču je bila povezanost med Alpinističnim odsekom in postajo ( kasneje Društvo ) GRS vedno naravna in samoumevna . Bodoči gorski reševalci smo večinoma prihajali iz alpinističnih vrst . Gorsko okolje je trdo in vedno zahteva celega človeka . Od nekdaj so se v gorah dogajale nesreče , le redki pa so se od tam rešili sami . Zato je bila tudi vzgoja alpinistov , planincev , gornikov vedno usmerjena v pomoč ponesrečenim ali sočloveku . Nekako nam je bilo položeno v način razmišljanja in življenja , da smo vedno pripravljeni pomagati drugim . Pravzaprav smo vedno tudi sami izpostavljeni morebitni nesreči ali neljubemu dogodku v gorah .
Večina se nas je gorskim reševalcem pridružila v mladih letih , polna energije in zagona . Željno smo se učili tehnike , prve pomoči in utrjevali medsebojna prijateljstva ter medsebojne odnose . Posebnost pri tem je bila vedno različna starostna struktura med reševalci .
Starejši reševalci pred vzponom na Gradiško Turo 10 . 4 . 2015 . Z leve : Slavko Frantar , Peter Rožič , Janez Lončar , Janez Rožič , Janez Kavar , Stane Sova , Franci Kavčič , Štefan Močnik , Jože Rožič , predsednik Blaž Belhar , Anton Kralj , Matija Perko , Janez Grohar , Nadislav Rožič in Elemir Zrim ( foto : Vili Vogelnik )
71