V gorah kljub helikopterju na mesto srčnega zastoja pogosto pridemo prepozno . Dr . Tomazin ob planincu , ki je zaradi srčnega zastoja umrl pod Stenarjem na poti do bivaka IV . ( foto : Robert Kralj )
zdravnikov , kljub dobri reševalni in medicinski opremi ter uporabi helikopterjev pa so oživljanja v gorah le redko uspešna , če s pravilnim oživljanjem takoj ne začnejo očividci , najbolje tudi z uporabo defibrilatorja , ki ga ima vedno več planinskih koč . Pri srčnem zastoju se namreč možnost preživetja z vsako minuto zamude zmanjša za vsaj deset odstotkov .
NEKAJ primerov ožIVLJANJ v slovenskih gorah
1 . primer : Med vzponom proti Kamniškemu sedlu je moškemu srednjih let , sicer športniku brez znanih bolezni srca , postalo slabo . Kmalu se je zgrudil in prenehal dihati . Bilo je v času izven sezonskega dežurstva helikopterske ekipe za gorsko reševanje Gorske reševalne zveze Slovenije ( GRZS ). Nekaj minut po dogodku je mimo prišla planinka – zdravnica in skupaj z očividci začela s temeljnimi postopki oživljanja ( TPO ). Klicali so tudi 112 in zaprosili za pomoč gorske reševalne službe . Intervencija GRS je zaradi oddaljenosti in nujnega stanja potekala s helikopterjem . Po vzletu z Brnika je helikopter moral najprej napraviti ovinek do Tržiča , kjer sva se vkrcala zdravnik in gorski reševalec letalec . Približno 45 minut po klicu na pomoč smo prileteli nad kraj dogodka . Ker helikopter zaradi okvare ni imel delujočega vitla za dviganje in spuščanje , je bil potreben skok iz lebdečega plovila z višine okrog treh metrov v skalnato strmino – s 15-kilogramskim zdravniškim nahrbtnikom na ramenih in 8 kilogramov težkim defibrilatorjem v roki , kar se je zame končalo z bolečimi koleni in zvito ramo , vendar to ni vplivalo na nadaljnji potek intervencije .
Med nadaljevanjem TPO in hkratnim poročanjem zdravnice o njihovem dosedanjem ukrepanju in ugotovitvah sem bolnika priključil na defibrilator-monitor , nadaljevali smo z dodatnimi postopki oživljanja . Glede na pretečen čas od začetka srčnega zastoja in pravilno izvajanje TPO ter glede na ugotovitve ob pregledu smo z neuspešnim oživljanjem kmalu prenehali . Pokojnega smo prenesli do mesta , kjer smo ga brez vitla lahko vkrcali v helikopter , in ga prepeljali v dolino . Ostala so neodgovorjena vprašanja : ali bi bilo oživljanje uspešno , če bi v koči na Kamniškem sedlu imeli defibrilator , ki bi ga lahko hitro prinesli do mesta srčnega zastoja ? Ali bi bilo oživljanje uspešno , če bi tisti dan imeli dežurno ekipo na Brniku , ki bi mesto srčnega zastoja dosegla mnogo hitreje ? Dokončnih odgovorov na ta vprašanja
68
Oživljanje v gorah