Medicinska oskrba hudo poškodovanega jadralnega padalca na Kobali nad
Tolminom( foto: arhiv GRS Tolmin)
soočam z umrlimi, ki so še minute ali ure pred nesrečnim dogodkom živeli, se sprašujem, kakšen pretres, praznino, kakršne koli posledice bo nesreča povzročila v ožjem in širšem krogu najbližjih. Brez tega ne gre. Ko smo pripravljeni, pokličemo helikopter, ki se spreletava v bližini. Prileti, zalebdi, operater na vitlu mi spusti jeklenico, pripnem naju, sledi dolg zoprn dvig z nekaj nihanja in vrtenja zaradi zvrtinčenega zraka, prehod smučke in vkrcanje v kabino. Potem začnemo zadnji polet nesrečnega nemškega jadralnega padalca. V izogib radovednežem ga odložimo na samotnem travniku ob glavni cesti in obvestimo pristojne. Naše turobno delo je končano, helikopter me odpelje na domači travnik in se vrne v bazo.
Popoldne grem vseeno letet z jadralnim padalom, po hudih notranjih bojih. Z nekaj več strahu kot običajno, s še več previdnosti, z bremenom svežih spominov na nesrečnika, ki je pred nekaj urami zadnjič poletel s svojim jadralnim padalom.
78
Letenje z obeh strani