takimi trenutki, a tudi to je del nas in našega bivanja.
Veliko veteranov se nas je leta 2014 odločilo za obisk Glinščice. Cilj so bile zavarovane plezalne poti, kot so Roža, Bruno Biondi in Nos. Od doma smo se peljali do vasi Jezero, kjer je izhodišče za te ferate. Med plezanjem je bilo jasno, da so“ stari mački’’ še vedno v primerni kondiciji glede na starost posameznikov. Kar malo utrujeni smo se po plezanju odpeljali na ogled vasi Draga in še enega dela Glinščice. Ker so bili naši želodci prazni, smo šli naprej v Kozino na malico. Izlet je tako navdušil, da smo na Detelj’ c morali narediti še analizo ob kavici in ugotovili smo dobro psihofizično pripravljenost veteranov.
Leta 2015 sta sledila Gradiška Tura in plezališče Vipava, ki sta privabila rekordno število udeležencev. Vožnja do Gradišča pri Vipavi, kjer je izhodišče za to plezalno področje, je hitro minila. Naša skupina se je opremljena najprej povzpela do ploščadi sredi stene, kjer smo uživali v razgledu na Vipavo in celotno dolino. Bilo je prijetno toplo. Na vrhu plezalne poti smo se veselo martinčkali na soncu. Ob povratku pod steno smo z zanimanjem proučevali plezalne smeri tega res ogromnega plezališča, kjer je tudi veliko lažjih smeri, primernih za nas. Zaključili smo v Vinarstvu Andlovic, kamor nekateri člani hodijo na trgatev. Končna ugotovitev naših spremljevalcev, še aktivnih reševalcev, je bila sledeča:“ Ne glede na starost članov je bila tura opravljena rutinsko, brez kakršnih koli težav. Fantje so v dobri kondiciji.’’ Tokrat je bil z nami tudi predsednik društva Blaž.
V letu 2015 smo se na podlagi vabila GRS Jesenice pridružili tudi ogledu policijske helikopterske baze Brnik. Udeležba je bila kar številčna. Na poti domov smo odšli še na obisk k bolnemu Zobaču( Dušan Srečnik). Tako smo mu prinesli tudi malo veselega vzdušja, ki je značilno za vse veteranske akcije.
Maja 2016 je bila v Mojstrani odprta nova zavarovana plezalna pot. Seveda smo jo morali pogledati in preizkusiti. Prejšnje ture so nam dale zagon za vzpon po novi poti. Tisti bolj pripravljeni so šli po težji varianti, ostali po lažji. Na vrhu Grančišča je sledilo slikanje. Po povratku do vozil smo se odpravili na obisk Aljaževega doma v Vratih, kjer smo si ogledali slikarsko kolonijo, ki je ravno v tistih dneh potekala v okolici Aljaževega doma. Ob kavici smo obujali spomine na plezanje v Steni in doživljaje iz preteklosti. Vračali smo se po dolini Radovne do Gorij, kjer je bila postaja za potešitev žeje in lakote. Tako se je v prisrčnem vzdušju končal zadnji izlet, z veliko željo, da se tradicije ne glede na menjavo generacij iz kakršnega koli razloga ne prekine. Po prihodu v Tržič smo se nekateri oglasili še pri Slavotu, ki se izleta zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Obiska je bil izredno vesel.
Poleti 2016 je sledil ogled Parka vojaške zgodovine Pivka. Ta obisk naj bi bil v organizaciji GRS Jesenice kot prejšnje leto, a je iz nekega razloga odpadel. Vodstvo našega društva je takoj odločilo, da gremo v Pivko pač sami. V muzeju smo uživali, seveda pa ni manjkalo smeha.
Na koncu bi se v imenu vseh udeležencev zahvalil vodstvu Društva GRS Tržič, vsem, ki pomagajo pri prevozih in organizaciji. Posebna zahvala pa gre Jančitu( Matija Perko), ki je od samega začetka motor vseh izletov veteranov.
Vsem mlajšim pa polagam na srce, da si boste s takim odnosom in pozornostjo do nas tudi vi pridobili enako spoštovanje vaših naslednikov. V imenu vseh udeležencev ISKRENA HVALA.
Literatura in viri:- arhiv GRS Tržič
56
Aktivnosti veteranov v zadnjih desetih letih