je bil takrat zaprt, a smo imeli malico s seboj. Od tam smo se skupaj odpeljali proti dolini. Med potjo je bil še ogled znamenite cerkvice sv. Hieronima, potem pa smo v Razdrtem v veselem razpoloženju ob obujanju spominov na vesele in žalostne dogodivščine v našem aktivnem delovanju v GRS zaključili izlet.
Leta 2010 smo se odpeljali na ogled slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Obenem smo si iz Srednjega Vrha ogledali Špikovo skupino, kasneje pa tudi dolino Radovne. Kot zmeraj je bilo razpoloženje izredno in ob zaključku smo si zaželeli, da se ob letu spet vidimo.
V Glinščici so fantje potrdili, da so še vedno v dobri kondiciji( foto: Vili Vogelnik)
Naslednje leto( 2008) nas je pot vodila v Savinjsko dolino. Peljali smo se proti Črnivcu, od tam čez Kranjski Rak v Luče in do znamenite Igle v Savinjski dolini. Z zanimanjem smo si ogledali lepo Savinjsko dolino in se napotili skozi Mozirje do Vranskega. Tam smo obiskali še Muzej motociklov. Marsikdo se je spomnil razstavljenih vozil, ki so v času njihovih mlajših let vozila po cestah. Posebej pa smo na Trojanah presenetili Smrekco( Milan Kutin), ki je tega dne imel rojstni dan. Na vrsti je bilo kosilo, za Smrekco pa prava torta. Res je bil presenečen. Tako smo dan zaključili s prijetnim druženjem na Trojanah.
Leta 2009 je bil na vrsti Nanos iz Razdrtega. Tisti, ki so se čutili sposobne, so po jutranji kavici peš naskočili vrh Nanosa( Pleša, 1313 m), ostali so se do koče pripeljali z vozili. Dom
2011 smo izkoristili za ogled Logatca in rudarske Idrije, kjer smo si ogledali muzej, Kamšt in Divje jezero. Kar nekaj časa smo se zamudili v zanimivem Mestnem muzeju Idrija. Vračali smo se preko Žirov in po Poljanski dolini, kjer nas je pozdravil predsednik GRS Škofja Loka. Ko smo se po izdatnem okrepčilu in debati vračali proti domu, smo si z zanimanjem ogledali še Plezalni center Bricalp v Svetem Duhu in tako lepo zaključili izlet.
Leta 2012 smo se napotili v Zasavje. Naš cilj je bil 1220 m visok Kum( Dolenjski Triglav). Tudi tokrat so nekateri izkoristili možnost in del poti opravili peš, ostali pa z avtom, tako da je bilo vsem ustreženo. Kot zmeraj ni manjkalo navdušenja in dobre volje. Vračali smo se skozi Moravče in Ljubljano do doma.
Cilj leta 2013 je bil Krim nad Ljubljano, katerega vrh je nekoč zasedala JLA, sedaj je na vrhu odprta koča, v okolici pa je še nekaj vojaških objektov. Najprej smo si ogledali Iški Vintgar, od tam pa smo krenili proti Krimu. Čeprav je bilo razpoloženje zelo veselo in razposajeno, ga je pokvarila bolezen enega od starejših reševalcev, ki se je namesto domov z rešilcem peljal v klinični center. Ostali smo se zaskrbljeni vrnili domov. Žal se v življenju srečamo tudi s
Aktivnosti veteranov v zadnjih desetih letih
55