že ena skupina, zato smo se odločili, da ji sledimo. Kmalu smo bili na sedlu in do vrha nas je ločil samo še oster, strm greben, po katerem je speljana ferata. Nekateri so imeli dovolj, ostali pa smo se povzpeli še na vrh, kjer nas je pričakal res ogromen križ. Trud je bil poplačan, razgled krasen. In ko smo videli, kako so nekateri že smučali v dolino, so nas zasrbele noge in že smo sestopili do smuči. Na pobočju smo v globok pršič narisali vsak svoj podpis, kasneje pa iz doline analizirali, katera“ špura” je lepša.
Naslednji dan je bilo vreme zopet slabo, zato smo opravili krajšo turo do sosednje koče Lavarella in se vrnili v dolino. Zaradi slabe vremenske napovedi smo se odločili, da turo zaključimo dan prej in se odpravimo proti domu. Vožnja se je zavlekla pozno v večer, saj sta nas celo pot spremljala sneg in dež.
V letu 2017 planiramo marca smučati po sledeh Ötzija, poleti obiskati švicarske Alpe nad mestom Saas-Fee in organizirati manjšo odpravo v Karakorum.
V tem prispevku sem opisal le nekaj skupnih tur. Odkar sem član društva, ni minilo leto, da ne bi kam šli. Za zdaj kaže, da bomo tudi v prihodnje našli čas, energijo in negovali tradicijo ter se nekajkrat na leto dobili na kaki lepi turi,“ taki, ta pravi, za dušo’’.
Odprava na Elbrus. Z leve stojijo: Sašo Rožič, Slavko Rožič, Miha Lovrenčak, Slavko Frantar, Janez Levec, vodnik Vladimir, Mateja Vrhunc, Iztok Tomazin, z leve klečijo: Primož Štamcar, Andreja Jagodic, Janko Meglič, Robert Kralj in Milan
Meglič( foto: arhiv Primož Štamcar)
51