Naslednji dan smo pomotoma zgrešili pravo dolino in po dokaj dolgi naporni turi osvojili zanimiv vrh Schusterplatte. Z vrha smo odsmučali po povsem deviškem pršiču. Naslednji dan smo za cilj izbrali severni ozebnik Monte Cristallo, ki smo ga že večkrat opazovali, ko smo hodili plezat v okolico Cortine. To področje je bilo dobro obiskano, tako da smo se v številčni družbi povzpeli na sedlo. Smučanje je bilo le bleda senca prejšnjega dne, saj si le s težavo našel še kak kos pršiča, a je bilo kljub temu pravi užitek. Zadovoljni smo se odpravili proti domu z namenom, da naslednje leto to ponovimo.
Konec marca se je na hitro sestavila ekipa petih članov( Slavko Rožič, Janez Primožič – Brus, Dejan Jekovec, Sašo Rožič in jaz) ter odrinila proti Ortlerjevi skupini. Za cilj smo izbrali Monte Cevedale( 3769 m), izrazit turnosmučarski vrh, saj se pot zložno vzpenja proti vrhu. Zaradi zgodnjega štarta iz Tržiča in“ težke’’ noge smo bili z mojim dobrim starim kombijem po dobrih petih urah že na izhodišču v že poznanem Suldnu.
Po nekaj urah dobre hoje smo že stali na vrhu v čudovitem dnevu. Pogled nam je uhajal proti zahodu na prekrasen vrh Koenig Spitze( Gran Zebrù, 3851 m) z lepo strmo“ flanko’’ prav z vrha. Odločili smo se, da se naslednji dan poskusimo povzpeti še na ta vrh. Odsmučali smo do koče, kjer smo prespali. Zgodaj zjutraj smo odrinili. Najprej se je bilo treba spustiti po strmini na južno stran v drugo dolino, potem pa po ledeniku navzgor. Južno pobočje je bilo
Lepo vreme, dobre razmere in prijetna družba. Z leve: Martin Belhar, Janez Primožič, Dejan Jekovec in Klara Meglič( foto: Milan Meglič)
49