Preventivno delovanje med otroki je pomembno za kasnejše varno zahajanje v hribe, ko otroci odrastejo( foto: Vlasta Prešern)
so elementi reševalnega dela, ki se zdijo povsem samoumevni. Prav to pomeni, da so postali del neke kulture, ki ima svoje običaje in morda celo obrede. Vsak od naštetih elementov ima svoj običajen potek, ki je dokaj predvidljiv, čeprav se znotraj strukturiranega okvira dogaja marsikaj nepredvidljivega. Sklic, zbor, odhod, organizacija na terenu, reševanje, predaja ponesrečenca, razvrščanje opreme, analiza, obisk gostilne – tak je običajen scenarij akcije, kljub temu, da je vsako reševanje specifično in deloma nepredvidljivo.
Kulturo predstavljajo tudi različna druženja: od obiskov gostiln po zaključku reševanj in usposabljanj do skupnih tur in izletov. Obisk gostilne se morda sliši kot uvod v zabavo ali začetek alkoholnega opoja, a večinoma predstavlja analizo po analizi, psihološko sredstvo, ki reševalcem omogoči, da se obredno osvobodijo adrenalinskega bremena in se vrnejo v običajno življenje. Skratka, gre za nekaj koristnega, kar se je razvilo v zgodovini gorskega reševanja. Skupne ture služijo druženju, spoznavanju različnih gorstev in gotovo tudi pripravljenosti reševalcev. Zadnja leta GRS Tržič organizira duatlon( gorsko kolesarjenje in gorski tek), ki se zaključi na Šiji. Ob zimah z dosti snega pa spominski pohod Šija – Javornik, ki največkrat poteka na turnih smučeh. Podobna srečanja, tekmovanja in druženja so del zgodovine in sedanjosti gorskega reševanja po celi Sloveniji in v tujini.
ZAKLJUČEK Pogled v zgodovino med datumi nam pokaže organizacijo, ki se je rodila iz vitalnega prizadevanja za ohranjanje življenj
Zgodovina GRS Tržič: Datumi in dogajanje med njimi
15