poleg mladih nenadomestljivih fantov planincev tudi ogromno časa, dela in denarja. Lahko trdim, da so najmanj 4 meseci lanskega leta šli samo za to, ter so v teh 4 mesecih nova dela ostala zadaj. Urediti je bilo treba dolgotrajajoče reševanje, ki je bilo pač največje in najdolgotrajnejše, podobnega še ni bilo daleč naokrog. Urediti je bilo treba še vse druge stvari. Hvala bogu, v tem najtežjem trenutku in času se je osnoval odbor za pomoč svojcev, kateri nam je priskočil na pomoč. Mi smo v tem odboru sodelovali. Dolgo so se vrstili žalostni sprevodi na pokopališče. Planinci smo se v velikem številu istih udeleževali in se poslovili od ponesrečencev.
Nebroj izkazov sožalja smo ob tej priliki prejelideležni pa smo bili tudi veliko podtikovanj, lažnih poročil v časopisih. Vse to je imelo svoje ozadje. Gotovo so hoteli nekateri vso krivdo nesreče prevaliti na nas, odbor, hoteli so nas oblatiti, hoteli so, da njim na ljubo odstopili. Poročila v gotovih časopisih, saj so tako kazala. Vsak pameten in uvideven pa je videl namen takega pisanja in lahko ugotovil vso neresnico. Mi smo šli preko vsega tega in iz pietete do ponesrečenih nismo niti sodnijsko hoteli nastopiti pot pravice. Dali smo samo točno, kratko poročilo, katerega so časopisi priobčili.
Na občnem zboru je o poteku reševanja poročal tudi Avgust Primožič, ki je bil v času nesreče med smučarji.
Tako kot letos obeležujemo 80-letnico delovanja GRS v Tržiču, mineva tudi 80 let od nesreče. Planinsko društvo Tržič, GRS Tržič, predvsem pa nekateri posamezni člani društva lepo skrbijo za spomenik ponesrečenim pod Storžičem.
Literatura in viri:- arhiv GRS Tržič- časopis Slovenec z dne 2. 4. 1937( št. 74, str. 3)- zapisnik občnega zbora podružnice SPD Tržič z dne 29. 1. 1938 v Tržiču
Dolžnost naše podružnice je bila, postaviti viden spomenik na kraju nesreče. Postavili smo na zidanem podstavku 4 m visok železni križ. V podstavku je vdelana plošča z imeni vseh ponesrečencev. Ta spominski križ stoji na lepem gričku sredi kraja kjer se je žaloigra odigrala.”
LAN, 6 let:“ Če pokličeš 112 pa poveš, da si se zgubu, pridejo gorski reševalci.”
Naključje – do sedaj neznane fotografije o nesreči leta 1937
119