niso pojavile. Nekaj od teh je res zanimivih, predvsem zaradi tega, ker nazorno kažejo, kako obsežno in težko delo so takrat opravili reševalci in vojaki pri iskanju zasutih. Ob slikah ponesrečenih je gospod Golmajer takrat zapisal ime in priimek zasutega pa tudi globino snežne plazovine, na kateri je bil posameznik najden. Po nam že znanih podatkih je Hans Ivan Golmajer našel tri ponesrečene v plazu. Jožefa Mladiča, ki je ležal 4 m globoko, Vinka Šarabona v globini 6 m in Adalberta Ahačiča v globini 7 m. Vse tri je glede na zapis v takratnem časopisu našel po naključju.
Kopanje vzdolžnih jarkov po plazovini je posebna tehnika iskanja, ki se izvaja v globokem snegu na mestih, kjer je debelina
Na straneh jarkov so reševalci izkopali še dodatne luknje, da so lahko pregledali več plazovine stran od jarkov( foto: album Adolf Golmayer) snežne odeje globlja, kot dosežemo s sondo. Ta mesta se posebej označi z zastavicami, nato se skopljejo jarki. Ko so skopani, se potem poševno levo, desno in navzdol išče še naprej, dokler sonda ne dobi stika s podlago. Pri iskanju ponesrečencev v plazu pod Storžičem je šlo zaradi debele plazovine tudi za tak način dela.
Po slikah sodeč so vojaki in reševalci jarke skopali vzdolžno po plazovini. Slike nazorno prikazujejo tudi stranske luknje v jarkih, kjer so levo in desno s sondo pregledali večji del plazovine. Skopanih je bilo več jarkov, ki so bili med seboj oddaljeni toliko, kolikor so s strani dosegli s sondiranjem z jeklenimi palicami.
Po nesreči je bilo v takratnih časopisih objavljenih veliko člankov. Začeli so iskati krivca. Na podružnico SPD Tržič so padale različne obtožbe. Seveda se je takratno vodstvo podružnice Tržič od tega ogradilo in povedalo, da pri tem nima nič.
Na občnem zboru podružnice SPD Tržič, ki je bil 29. januarja 1938 v prostorih hotela Pošta, se je o nesreči veliko govorilo, kot izhaja tudi iz zapisnika. Načelnik Nadislav Salberger je med drugim o nesreči povedal:
“ V mesecu marcu se je osnoval samostojni smučarski odsek s svojim vodstvom. Postavil si je velike cilje in načrte. Vodili so ga res mladi fanti idealisti. Prirejali so vsako nedeljo ali prosti dan skupne izlete. Prvo tekmo so imeli na Kofcah, druga za katero so se z največjim veseljem pripravljali je bila usodna pod Storžičem, ki je imela tako tragičen konec. Vsem bo vedno v spominu ta žalostni dan, ki je močno prizadel našo podružnico. 9 fantov, veliko obetajočih in vedno pripravljenih, skoro vseh naših članov, je našlo smrt, belo smrt v plazu.
Ta edinstvena nesreča v naših gorah nam je vzela
118