Terensko vozilo Milice Tržič. Z leve stojita Milan Kutin in Marjan Salberger, čepita Anton Kralj in Vili Globočnik( foto: arhiv GRS Tržič)
ure pri Matiji zazvoni telefon. Janez pravi, da je reševanje v Storžiču in naj takoj pride, pred tem pa pokliče še enega člana z alarmne liste. Sedaj imajo doma že vsi telefone. Matija takoj pripravi opremo in se odpravi na zbirno mesto. Peter je že pripeljal Arota( terensko vozilo). Tone razloži, da sta nekje levo od Žrela zaplezani dve osebi, ki kličeta na pomoč. O morebitnih poškodbah nimajo nobenih informacij. Treba ju bo najprej locirati, priplezati do njiju, ugotoviti poškodbe in ju nato spraviti dol.
Reševalci in oprema zasedejo Arota in kombi Milice Tržič( marica), zadaj pa je še Janko s svojo stoenko. Odpeljejo se proti pod Storžiču. Tam z megafonom takoj skušajo navezati stik s pogrešanima. V pomoč jim je tudi daljnogled.
Kmalu ju nekdo zagleda, visoko sta, v delu stene, kjer ne poteka nobena plezalna smer. Marjan in Milan bosta ostala na“ plani’’, da jih bosta usmerjala med plezanjem. V navezah se z opremo premikajo navzgor. Nerodno, zoprno plezanje zaradi navpičnih trav. Po približno dveh urah dosežejo zaplezani osebi. Dedek in vnuk sta, k sreči nepoškodovana. Sedita na polički ob sprani grapi. Takoj ju zavarujejo in okrepčajo s čajem. V pogovoru povesta, da sta do tu splezala iz smeri Žrela, a nazaj ni bilo več mogoče.
Po napornem sestopu v temi, ko se je potrebno tudi po vrvi spuščati čez najbolj strme dele, postopoma vsi sestopijo do koče pod Storžičem. Ura je že polnoči, preden se akcija v sproščenem vzdušju srečno zaključi.
112
Vpliv razvoja opreme, komunikacij in prevoza na reševanje