Sredi vojne spozna Manuelo Saenz , » prijazno norico «, kot jo je sam poimenoval in leta kasneje , ko mu je rešila življenje in postala “ osvoboditeljica osvoboditelja ”.
Ampak Bolívar ni iskal le neodvisnosti , stremel je h gradnji nove družbe in politične strukture . Na različnih srečanjih , ki jih je vodil , kot na primer Angostura , je poudarjal svojo idejo o enem narodu iz več republik . Razumel je , da je enotnost pot k oblikovanju novih republik .
Odredil je številne dekrete socialne reforme , stremel je k ukinitvi suženjstva in izboljšanju pogojev staroselskega prebivalstva . Vendar njegov trud ni doživel zaslužene odmevnosti . Njegove sanje o veliki Kolumbiji , ki jo je gradil med osamosvojitveno vojno , so se razblinile pred njegovimi očmi . Hispanoameriški narodi so se ločili in bil je obtožen tiranstva . Na koncu je moral odnehati in znova oditi v izgnanstvo , zlomljen ter bolehen .
Življenje je sklenil 17 . decembra 1830 , misleč , da je » oral morje «. Čeprav Bolivar ni mogel izpolniti svojih življenjskih ciljev , je pustil zapuščino .