TEST jan 2014 janu 2014 | Page 29

Varite piva s karakterjem in dušo, predvsem piva zgornje fermentacije, splošno znana kot ale piva. Zaenkrat varite štiri različne vrste piva. Imate v načrtu še kakšne nove okuse, nas boste razveselili še s kakšnim posebnim Bevogom? Vasja: Ravno sedaj imamo novo pivo Deetz, ki je že točeno, čez dober mesec pa bo tudi ustekleničeno. Za jesen imamo poleg tega pripravljeni že dve novi pivi, ki zorita v sodih. Čez dobra dva tedna pa bomo dali na trg močnejše, zelo aromatično pivo, double IPA (zaenkrat samo točeno). Idej in želja variti nove stvari je veliko, zmanjka nam le kapacitet oz. fermentorjev. Od kod črpate navdih za posebna imena pivovarne (Bevog) in vaših piv (Tak, Ond, Kramah, Baja)? Vasja: Malo je odvisno od tega, kako mi zveni, kakšno bi to pivo lahko bilo. Karakter piva poskusim vključiti v ime. Baja je takšna prijazna, mehka, ni tako grenka in ima bolj mehko ime. Tak je enostavno malce zmešan Pale ale, Kramah je močnejši, z ogromno hmelja, zato ima bolj trde črke v imenu. Ond pa je malo »zaguljen«. Deetz je igriv, mladosten in svež. Zanimivo je, da sem s časom ugotovil, da imajo vsa ta imena nek pomen. Deetz je tako npr. priimek Lydie Deetz iz Beetle Juice in celo kraj blizu Kölna, kar zelo sovpada, saj je Deetz kölsch. Kölsch je nemški stil piva zgornje fermentacije, ki izvira prav iz Kölna. Na etiketi od piva Tak je kolo, ki je grb Bad Radgesburga. Dali smo ga na etiketo kot neke vrste zahvalo, ker so nam omogočili, da prav tu postavimo pivovarno. Nato sem slučajno ugotovil, da Tak v danščini pomeni hvala. Ond v švedščini pomeni zlo. Verjetno bi si težko izmislil ime, ki še ne bi imelo pomena. Če fonetično zveni vsaj pogojno normalno, potem je kar velika verjetnost, da v enem izmed mnogih jezikov na svetu nekaj pomeni. :) Pri vašem procesu varjenja piva uporabljate ameriški, avstralski in slovenski hmelj. V čem je razlika med hmelji z različnih področij? Vasja: Da bo v naši vinorodni državi enostavno razumeti, bom razložil s trto, pri kateri je zadeva podobna. Odvisno je od sorte, zemlje, podnebja in kako se to neguje. Veliko vpliva sorta, a če recimo isto sorto prenesemo iz Amerike v Slovenijo, bo gotovo drugačen rezultat. Kateri hmelj gre v katero pivo, je odvisno od tega, kaj želimo doseči. Nekatera piva kličejo po sadnih aromah in okusih, nekatera po bolj zemeljskih, zeliščnih in rožnatih notah. Slovenski hmelj je zelo cenjen, vendar se ga ne more uporabljati vsepovsod. Podobno, kot če pri kuhi uporabljate povsod enako mešanico začimb, bo hrana imela vedno nekako enak okus, kar pa je seveda dolgočasno. Prebrala sem, da povpraševanje raste in nimate veliko časa za počitek. Ko pa ga imate, kaj počnete? Si privoščite kozarec dobrega piva? :) Vasja: Ta vikend sem si privoščil malo odklopa. Ponavadi grem ven ali se ukvarjam z glasbo - igram bobne, prav tako iz omare počasi spet vlečem bas kitaro. Rad bi se začel spet tudi aktivno ukvarjati s športom. Včasih sem tekal, planinaril, se ukvarjal z gorskim kolesarstvom … Zdaj pa mi primanjkuje časa, pa tudi volje.:) Ko ste ravno omenili inštrumente: igrate kdaj pivu bobne ali kitaro, da bi boljše fermen F