Kljub navedenemu pa lahko v življenju pripomoremo k ohranjanju zdravja s čim večjo
psihično in telesno dejavnost. Kar nekaj raziskav kaže, da lahko intelektualno delo nekoliko
zadrži oziroma odloži pojav nastanka demence, zato je pomembno, da v okviru
intelektualnega dela ostanemo aktivni čim dlje. V preventivno dejavnost sodi tudi
uravnoteženo prehranjevanje in uživanje hrane, bogate z vitamini in minerali. Priporočeno
je, da se izogibamo škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje. Raziskave so pokazale, da
je učinkovito preprečevanje nastanka Alzheimerjeve bolezen tudi telovadba, zmanjševanje
holesterola in obvladovanje krvnega pritiska.
Depresija
Nastanek depresije v starosti pogojujejo različni dejavniki, s katerimi se bolj pogosto soočajo
starostniki. To so izgube, med katere sodi fizična, mentalna, medosebna ali socialna.
Depresija je najbolj pogosta psihiatrična motnja starejših ljudi, ki se pojavlja pri petih do
desetih odstotkih starejših od petinšestdeset let. Depresije, ki so enako pogoste med mlajšo
kot starejšo populacijo, so bolezni prihodnosti. Če depresija pri star ejših ni pravočasno
odkrita in ustrezno zdravljena, se bolezen lahko spremeni v kronično oziroma ponavljajoče
se obolenje. Depresivno razpoloženje je pri starejših prikrito, kljub globoki depresiji pogosto
delujejo čustveno neprizadeto. Značilno pri starejših bolnikih, ki obolevajo za depresijo, je,
da tožijo o trdovratnih telesnih simptomih, opisujejo težave s spominom in zbranostjo.
Dva izmed treh starejših, ki napravijo samomor, sta depresivna. Število uspešnih samomorov
starostnikov pa je veliko, zlasti v primerjavi z mladimi. Pri osebah, ki zbolijo zaradi depresije,
je stopnja smrtnosti dvakrat večja kot pri ostalih. Za spremembo prognoze je potrebno
pravilno, pravočasno in ustrezno zdravljenje. Bolezen se kaže s čustveno prizadetostjo kot
nerazumljiva žalost in otožnost, z zmanjšano sposobnostjo za uživanje, z izrazito utrujenostjo
že ob najmanjšem naporu. Mišljenje je manj produktivno, počasno, brezupno, včasih celo
blodnjavo. Depresivni bolniki so lahko tudi vznemirjeni in brez obstanka, pogosto tudi
nespečni.
Depresivni starejši bolniki pogosto niso deležni ustreznega zdravljenja, simptomi pogosto
zaradi opisanih posebnosti ostajajo neprepoznavni, povezani so s spremembami staranja kot
nujnega zla, za katerega ni pomoči. Bolniki včasih tudi ne želijo govoriti o težavah, ker se jih
sramujejo, le-to pa bolezen samo stopnjuje.
Učinki uživanje zdravil − polipragmazija
Številne bolezni, ki se jih ne da pozdraviti, imenujemo kronične bolezni, osebe, ki zbolijo za
tako boleznijo, pa kronične bolnike. Glavna razloga za naraščanje kroničnih bolezni sta
74
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.