zmanjševanju pozornosti, iniciativnosti in upadu interesov. Močan vpliv na intelektualne
sposobnosti ima poklic in poklicna dejavnost v življenju človeka. Pomembni emocionalni
dejavniki vplivajo na obnašanje do starega človeka. Pri tem mislim predvsem na
zanemarjanje starejših ljudi s strani mlajših generacij, njihova izolacija, emocionalna in
ekonomska negotovost.
Z naraščanjem števila starejših, to je oseb, ki so starejše od petinšestdeset let, se povečuje
število oseb s kroničnimi telesnimi in duševnimi boleznimi, ki se pogosto ponavljajo in se ne
odzivajo na zdravila. V starosti se povečuje delež organskih psihiatričnih bolezni. Povezane so
s starostnimi organskimi spremembami in večkratnimi izgubami, ki jih starejši pogosto
doživljajo.
Razlogi za povečanje števila psihiatričnih obolenj so različni, število nekaterih obolenj
narašča neodvisno od starosti kot posledica današnjega načina življenja. Nekatera obolenja
so pogojena s starostjo. Njihovo število z zviševanjem starosti sorazmerno narašča, nekatera
so pogojena dedno. V to skupino sodita tako demenca kot tudi depresija.
Demenca
Bolezen predstavlja največji problem v razvitem svetu. Naraščanje števila starejših zahteva
večjo skrb za zdravje družbe kot celote, ki naj bi prispevala k uspešnemu reševanju vedno
večjega števila problemov, ki jih s svojimi posledicami za bolnike prinaša demenca. Pri večini
bolnikov z demenco ne moremo zaustaviti napredovanja bolezni.
Po podatkih naj bi pred dopolnjenim 65. letom za demenco obolel 1 % prebivalcev, po 65.
letu pa obolevnost strmo narašča. Po 90. letu naj bi demenco imelo 60 % ljudi. Najpogostejša
oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, sledi demenca z Lewijevimi, ki je kombinacija
Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, ena od pogostejših oblik je tudi vaskularna demenca.
Za slednjo je značilno, da imajo bolniki povišan krvni pritisk, povečane vrednosti holesterola
in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja.
Demenco opredeljujemo kot sindrom, o katerem govorimo, ko so zadovoljeni trije pogoji:
deterioracija, funkcionalna prizadetost in nevrološke nenormalnosti. Sindrom povzroča
možganska bolezen, ki je kronična ali napredujoča (progresivna) in prizadene možgane. Za
demenco je značilen upad spominskih sposobnosti, ki se nanašajo na po mnjenje novih
informacij, z napredovanjem bolezni pa tudi spomin iz daljne preteklosti. Značilno je
osiromašeno mišljenje, zmanjšana sposobnost za orientacijo, razumevanje, učnih
sposobnosti, govornega izražanja in presoje. Upad teh sposobnosti je tako izrazit, da
prizadene vsakodnevne dejavnosti. Pojavi se tudi zmanjšana sposobnost za obvladovanje
čustev, socialnega vedenja ali motivacije.
V začetni stopnji obolevnosti se starostnik zaveda, da se z njegovim spominom nekaj dogaja,
zato prikriva začetek bolezni, dokler mu to uspeva. Svojci niso dovolj pozorni na tako vedenje
in prikrivanje, zato prve znake bolezni v domačem okolju pogosto prezrejo. Razlogi zoper
zgodnje odkrivanje so v pomanjkljivi informiranosti družbe, težji ločljivosti med znaki
72
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.