Vaje za spomin zaključimo z sliko, na kateri so predmeti – udeleženci si sliko ogledujejo 1
minuto, nato zapišejo, kaj so videli na sliki.
Srečanje zaključimo z ustno evalvacijo udeležencev.
Vsebina delavnice
O učenju
»Ljudje se, ne glede na starost, lahko naučijo česar koli. Pomembno je le, da imajo možnost
naučiti se, kako uporabiti sebi najprimernejši in najbolj priljubljen način učenja.« (Barbara
Prashing) Eden od pomembnejših pogojev za ohranjanje umskih sposobnosti v starosti je
vseživljenjsko izobraževanje. Gre za to, da se človek ves čas uči in v svoje življenje sprejema
tudi novosti. S stalnim urjenjem možganov izboljšujemo vse svoje umske sposobnosti, lahko
rečemo, da povečujemo svojo inteligenco. Drži pa, da enkrat slišano znanje ni trajno,
potrebno ga je ponavljati. Novo znanje je potrebno ponoviti čez deset do trideset minut po
učenju, naslednji dan, čez teden dni, čez mesec dni in pol leta. Potem lahko rečemo, da se je
dobro usedlo v dolgoročni spomin, kjer bo ostalo za vedno. Med učenjem je dobro delati
odmore vsakih 45 do 60 minut. Med odmorom mora človek početi čisto nekaj drugega.
Učenje je uspešnejše, kadar učne sklope menjavamo, da se ne učimo ves čas iste teme.
Ovire pri učenju
Najbolj primeren čas za učenje je takrat, ko smo sproščeni. Tedaj so naši možgani v alfa
stanju. Kadar smo utrujeni, nas je strah ali se slabo počutimo, si zelo težko kaj vtisnemo v
spomin. Pod pritiskom se težko zberemo, osredotočimo in si neko informacijo zapomnimo.
Paziti moramo, da ne zapademo v začaran krog strahu pred pozabljanjem (demenco). Tako
mladim, srednjeletnim kot tudi starim ljudem se zlahka zgodi, da kaj pozabijo. Razlog je lahko
v tem, da so bili z mislimi drugje, da niso bili pozorni ali pa so na splošno preobremenjeni.
Vendar pa kaže, da starejši človek v nasprotju z mladim ob svojem pozabljanju kaj hitro
pomisli na prisotnost demence. Zaradi tega lahko nehote pripisuje večjo pozornost
dogodkom oz. informacijam, ki jih je pozabil, kar obenem povzroči strah. Ob ugotovitvi, da se
zgodi, da kaj pozabi, ga začne skrbeti, zaskrbljenost pa potem dejansko oslabi njegov um in
prične se začaran krog.
Da lahko izboljšamo svoj spomin, moramo najprej verjeti, da je to mogoče. Francoski kemik
Emil Coue je dejal: »Vse naše misli postanejo realnost.« V življenju nas namreč vodijo
prepričanja, ki so pogosto nezavedna, vendar pa ravno tako vplivajo na nas. Lahko, da nekje
globoko v sebi menimo, da smo prestari za učenje, da smo se že dovolj učili v življenju, da
tako ali tako nikoli nismo bili dobri v številkah, jezikih, v šoli, da nismo tehničen tip človeka
idr. Vsa ta negativna prepričanja glede naših sposobnosti učenja, ki jih nosimo s seboj, še
kako vplivajo na nas in naše dejanske zmožnosti za učenje in pomnenje. Če smo pozorni,
101
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.