16
Nekateri ekonomisti so v zadnjem času začeli izpostavljati akronim KING, ki je sestavljen iz štirih ekonomij: Kenija, Slonokoščena obala (Ivory Coast), Nigerija in Gana. Te štiri države so še precej nerazvite in spadajo v kategorijo mejni trgov. Povprečni dohodek na prebivalca je približno 2.400 ameriških dolarjev na leto. Povprečna napovedana rast BDP za te države je v letu 2014 nad 7 odstotki. Njihova gospodarstva imajo še veliko prostora za vzdržno dolgoročno rast.
Kenija: država se še naprej hitro razvija, kljub padcu izvoza na evropske trge in padca prihodkov iz naslova turizma. Mednarodne rezerve Kenije rastejo, javnofinančni primanjkljaj na drugi strani pa je vse nižji. V državi so bile pred kratkim odkrite večje rezerve premoga, poleg večjih nahajališč nafte. Država načrtuje, da bo začela izvažati nafto v roku 6 let. Nahajališča surovin so tako še dodatno izboljšala dolgoročni potencial Kenije.
Slonokoščena obala: rast gospodarstva bodo še naprej poganjale investicije. Pričakuje se rast investicij v rudarstvo in infrastrukturo. Projekcije tudi kažejo na okrevanje kmetijstva. Višina primanjkljaja naj bi se v prihodnjih letih zniževala, inflacija pa ostala pod tremi odstotki.
Nigerija: ekonomisti državi napovedujejo močno gospodarsko rast ter padec inflacije pod deset odstotkov. Veliko tveganje predstavlja odvisnost države od cen nafte, saj je od te odvisnih 75 odstotkov prilivov v državno blagajno. Približno 95 odstotkov celotnega izvoza Nigerije predstavlja izvoz nafte. Drugo pomembnejše tveganje pa je nenaklonjenost države reformam, ki bi povečale njen dolgoročni potencial.
Gana: država naj bi še naprej beležila močno rast gospodarstva, a inflacija ostaja velik problem, saj se je znova dvignila nad 10 odstotkov. Tudi pri Gani obstaja veliko kratkoročnih tveganj, ki bi lahko imeli vpliv na razvoj gospodarstva. Država ima velik primanjkljaj, nizke rezerve in naraščujoč javni dolg. Tveganja predstavlja tudi energetski sektor.
Več uporabnikov mobilne telefonije kot v ZDA ali Evropi
K razvoju pripomore tudi afriška navdušenost za tehnologijo. Samo Podsaharska Afrika ima že zdaj več kot 502 milijonov aktivnih mobilnih povezav. Zaradi slabe prometne infrastrukture je bil napredek v komunikacijskih storitvah, od mobilnega bančništva do informacijskih centrov, zelo velik v primerjavi z ostalimi svetovnimi državami. Mobilne povezave uporablja dobrih 30 odstotkov vseh prebivalcev Podsaharske Afrike, kar pomeni, da je potencial za nadaljnjo rast še vedno izreden. Približno desetina celine je pokrita z internetnimi storitvami, kar je celo več kot v Indiji. Zdravje številnih Afričanov se je prav tako izboljšalo, predvsem zaradi distribucije mrež za zaščito pred komarji in zmanjšanja izbruhov spolnih bolezni. Produktivnost Afričanov se povečuje povprečno tri odstotke na leto, v primerjavi z Američani, ki imajo 2,3-odstotno rast.
Vse to se dogaja, ker je Afrika končno vsaj delno spoznala, kaj pomenita mir in dobra vlada. Tri desetletja po izgonu kolonialistov ni niti ena država (razen otoškega Mauritiusa) mirno izbrala vlade ali predsednika na volitvah. Demografske usmeritve bi lahko dodatno pospešile razvoj. Zelo veliko izobraženih mladih ljudi vstopa na trg dela, hkrati pa se je stopnja rodnosti začela zniževati. Tudi Azija je imela takšno demografsko smer, ki se je začela pred tremi desetletji in se počasi končuje. Medtem je Afrika šele na začetku takšnega gibanja. Veliko mladih, delovno sposobnih prebivalcev, je dobro za vsako državo. Toda če ni povpraševanja na trgu dela, lahko to pripelje do frustracij in nasilja. Ali bo Afrika izkoristila svoje demografske razmere, je odvisno predvsem od nacionalnih vlad.
Potrebne je več trgovine in manj pomoči
Afrika še vedno potrebuje veliko reform. Vlade bi morale spodbujati ljudi k ustanavljanju podjetij ter znižati nekatere davke in poskrbeti za njihovo plačevanje. Kmetijska območja ne bi smela biti javne površine, ampak v lasti kmetov, ki bi zemljo obdelovali in širili. In še najpomembnejše: politiki morajo prepustiti oblast drugim, ko tako zahtevajo njihovi volivci. Tudi Zahodna gospodarstva bi morala prispevati k razvoju in imeti boljše gospodarske stike z afriškimi državami.
Luka Guštin