Zaradi ECB so tradicionalne varne naložbe postale neprivlačne
ECB je v začetku meseca napovedala nove ukrepe. Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero v začetku meseca pričakovano znižal na 0,15 odstotka, kar je nova rekordno nizka raven. Obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti je zdrsnila v negativno območje, na minus 0,10 odstotka, kar je prvi takšen primer pri kakšni pomembnejši centralni banki. Da bo ECB danes ukrepala, je bilo jasno že nekaj časa. Največji glavobol osrednji denarni ustanovi v območju evra povzroča zelo nizka inflacija, zaradi česar se nekateri bojijo, da bi lahko evrsko območje zdrsnilo v deflacijsko spiralo, podobno tisti, ki je velike preglavice skoraj 20 let povzročala Japonski. Čeprav je ukrepanje ECB dobra novica za evropsko gospodarstvo, na drugi strani predstavljala nov udarec za varčevalce na bankah.
Znižanje obrestnih mer se bo posledično odrazilo v novem znižanju obrestnih mer za depozite. Varčevalci se morajo tako vprašati, če se varčevanje na banki še splača, saj na trgu obstaja veliko alternativ, ki v trenutnem okolju predstavljajo veliko boljšo izbiro.
Če vlagatelje zanima varnost depozitov, se kot alternativo večkrat izpostavlja obvezniške vzajemne sklade. Ti večino svojega premoženja investirajo v obveznice. Primerni so za vlagatelje, ki želijo razpršiti sredstva v več obvezniških naložb in tako v obdobju varčevanja ustvariti donose z nizkim kapitalskim tveganjem. Višina tveganja je v največji meri odvisna od tega, v kakšne obveznice je sklad investiral, kdaj le-te zapadejo ter kakšna je kreditna sposobnost izdajatelja obveznice. V primerjavi z omejeno dostopnostjo sredstev pri bančni vezavi, obvezniški vzajemni skladi zagotavljajo želeno likvidnost, saj so sredstva najkasneje v petih delovnih dneh, po zahtevku za izplačilo, na vlagateljevem transakcijskem računu.
Mešani in delniški vzajemci za tiste, ki iščete višje tveganje
Višje tveganje je ponavadi povezano z višjim potencialom. In tako je tudi pri investiranju v bolj tvegane naložbene produkte.
Delniški vzajemni skladi so skladi, ki večino sredstev v upravljanju nalagajo v lastniške vrednostne papirje oziroma delnice. Navadno znaša delež delnic v portfelju takšnega vzajemnega sklada okoli 90 odstotkov, odvisno od njegove naložbene politike navedene v prospektu sklada. Ti skladi spadajo med zelo tvegane in je investiranje v njih priporočljivo samo za obdobje, ki je daljše od petih let, saj so delnice večkrat podvržene kratkoročnim tveganjem. Kljub temu pa analitiki na daljši rok pri delnicah pričakujejo najvišjo rast, v prid pa jim govori tudi zgodovina.
Boštjan Jarkovič
17