Primerne alternative depozitu
Obrestne mere za 12-mesečne depozite so se v zadnjih letih občutno znižale in ukrepi ECB so ta trend še dodatno spodbudili. Obrestne mere za varčevanja so bile pred leti precej višje kot so danes. Še leta 2008 so obrestne mere za vezane vloge znašale okoli 5% za 12-mesečne depozite. Leta 2010 so se obrestne mere za vezane vloge gibale okoli 3,5% za 12 mesečne depozite, lani samo še okoli 2,5%. Letos pa imamo lahko srečo, če dobimo 2% in še to šele po pogajanjih z banko. Analitike in upravljavce vzajemnih skladov slovenskih družb za upravljanje smo vprašali …
18
… kakšne alternative ima vlagatelj, ki bi rad sredstva investiral v varno naložbo ampak z še vedno višjimi potencialnimi donosi, kot jih lahko ponudi depozit?
Luka Gubo, Numerica Partners:
Popolne alternative za bančni depozit ni, saj to posebna oblika varčevanja. Tveganja v klasičnem pomenu besede (volatilnosti, nihajnosti) pri depozitih ni, saj vedno vemo, da bomo na koncu dobili svoja sredstva nazaj in še neke obresti, ki so sklenjene s pogodbo (seveda, če ne pride do stečaja banke in nimate vezanih več sredstev kot jih garantira depozitna shema).
Ostanejo torej alternative, ki vsebujejo tveganje spremembe cene. To se lahko obvezniški skladi, ki investirajo v državne ali pa podjetniške obveznice. Trenutno stanje na trgih je takšno, da se v obveznicah varnih držav (recimo Nemčija) ne dobi kaj več obresti kot pa na banki oz. celo manj, če gremo pa po lestvici k bolj tveganim obveznicam pa lahko hitro pridemo do zaključka, da trenutne zahtevane donosnosti na npr. podjetniške obveznice niso dovolj visoke, da bi pokrile svojo stopnjo tveganosti.
Druga alternativa so lahko aktivno upravljani obvezniški ali mešani skladi, ki ciljajo na določeno stopnjo tveganja in ob tem ponudijo relativno dobre donose. Pomembno je, da so ti skladi naravnani k doseganju pozitivnih donosov ne glede na gospodarski cikel in so t.i. »absolute return« skladi. Če iščemo sklad kot alternativo depozitu, je najpomembneje to, da vrednost premoženja v skladu ne niha premočno in da ne pride do večjih padcev VEP-a sklada. Način upravljanja oz. strategija je tukaj ključnega pomena.
Saša Dragonja, NLB Skladi:
Ohlapna denarna politika ima zaradi velike razpoložljivosti denarja za posledico nižje obrestne mere tako na depozite varnih držav kot tudi na "sorodne" kratkoročne obveznice (bodisi gospodarsko stabilnih držav bodisi podjetij z visoko bonitetno oceno), ki jih po nivoju tveganja lahko smatramo kot najbližjo alternativo depozitom.
Bolj tvegane alternative, med njimi na primer delnice, obljubljajo višjo prihodnjo donosnost. Ni narobe, če se vlagatelj v danih razmerah zavestno in pod pogojem, da je to skladno s finančnim profilom in finančnimi cilji, odloči, da bo z namenom doseganja višje donosnosti del svojega premoženja naložil v naložbe, ki so bolj tvegane. Tudi portfelj, ki minimizira tveganje vključuje določen, manjši delež tveganih naložb.
Pogledi upravljavcev