5
Rusija pristala na dnu lestvice
Dogajanje v Ukrajini ter letošnja depreciacija valut držav v razvoju sta močno vplivali na vrednost ruskih delnic ter na ruski rubelj. Rusija je bila letos eden izmed najslabših trgov za investiranje. Vse to se je odrazilo tudi a vrednosti točk vzajemnih skladov, ki sredstva vlagateljev investirajo tudi v Rusiji. Med petimi najmanj donosnimi skladi letošnjega leta so prav vsi taki, ki sredstva vlagateljev investirajo v Rusiji ter v drugih državah Vzhodne Evrope. Najslabše se je izkazal RCM Russland Aktien, ki sredstva vlagateljev investira izključno v ruske delnice. Sklad je letos izgubil že 22,20 odstotka. Od najnižje vrednosti točke, ki jo je sicer dosegel 17. marca, je sklad sicer pridobil že dobrih 11
Slabo se je leto začelo tudi za sklade, ki sredstva vlagateljev investirajo na drugih trgih v razvoju, kar je predvsem posledica negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov na razvijajočih se trgih zaradi političnih kriz, ki jih pretresajo, ter zaradi nadaljevanja špekulacij glede nadaljnje denarne politike Federal Reserve.
Zdravstvo, nepremičnine ter surovine zmagali med panožnimi skladi
Med panožnimi skladi so letos izstopali predvsem tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz sektorja zdravstva (+3,00 odstotka), nepremičnin (+2,82 odstotka) ter surovin in materialov (+2,36 odstotka). Najslabše pa so se odrezali skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz sektorja potrošnih dobrin (-2,13 odstotka), industrije (-1,08 odstotka) ter iz sektorja telekomunikacij (-0,70 odstotka).
Kakšna je verjetnost, da boste izbrali nadpovrečno donosno naložbo?
Vsi smo že slišali izjave, da je statistika varljiva, sploh ko analizira naša sredstva. Ker večkrat objavljamo podatke o povprečni donosnosti vzajemnih skladov, smo se odločili pogledati, kakšna je verjetnost, da bo vlagatelj sredstva investiral v sklad, ki ji/mu bo prinesel najmanj povprečno donosnost investiranih sredstev.
V obdobju od začetka leta 2009 do danes je povprečna letna donosnost investiranih sredstev, preračunana s pomočjo aritmetične sredine povprečnih letnih donosnosti 142 obravnavanih delniških skladov, znašala 11,85 odstotka.
Razlaga:
• za primerjavo smo vzeli 142 delniških skladov, za katere obstajajo podatki za zadnjih 5 let;
• povprečna donosnost je preračunana z aritmetično sredino donosnosti vseh obravnavanih skladov, kot je znašala na zadnji dan posameznega leta;
• obravnavana obdobja: 2009, 2010, 2011, 2012, 2013 ter 2014 do 17.3.2014.
Rezultat pokaže, da:
• vlagatelj ima pri nakupu točk vzajemnega sklada približno enako možnost izbrati sklad, ki bo v tekočem obdobju posloval nadpovprečno, kot tistega, ki bo imel podpovprečno donosnost (51 odstotkov za nadpovprečnega ter 49 odstotkov za podpovprečnega;
• izbira sklada, ki bi v tekočem obdobju posloval nadpovprečno, je bila najtežja leta 2009, najlažja pa v letošnjem letu;
• volatilnost je od leta 2009 do leta 2011 upadala in je leta 2011 dosegla najnižji nivo in se od leta 2011 do danes stopnjuje.