Multimedijska podpora ranljivim za večjo vključenost v VŽU MULTIMEDIJSKA PODPORA RANLJIVIM ZA VEČJO VKLJUČENO | Page 6

60 LET LJUDSKE UNIVERZE JESENICE V razvoju Ljudske univerze Jesenice zasledimo naslednja značilna obdobja: a) V prvem obdobju razvoja, t. j. od ustanovitve leta 1959 pa do šolskega leta 1965/66 lahko zasledimo kontinuiteto z Ljudsko univerzo v izvajanju izobraževanja mladine in odraslih za osebno življenje in za dvig kulturne omike. Splošnemu izobraževanju, ki je bilo tedaj razvito, je sledilo izobraževanje za potrebe družbenega delovanja in samoupravljanja, obrambna vzgoja prebivalstva in v manjšem obsegu tudi strokovno izobraževanje za potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti. Že v tem obdobju razvoja in delovanja je Delavska univerza potrdila upravičenost svojega obstoja. S svojim izobraževalnim delom je prispevala k prebujanju potreb po nenehnem izobraževanju in k uveljavljanju izobraževanja odraslih. Mihael Cenc, prvi direktor Ljudske univerze Jesenice, je povedal, da porodni krči niso bili enostavni. »Nihče od nas, zaposlenih na DU, ni bil po izobrazbi pedagog, učitelj, predavatelj. Cilji so bili postavljeni. Reševali smo jih po principu: »Znajdite se.« Da je v svetu kakšna veda, ki se imenuje andragogika, znanost, ki se ukvarja z (vzgojo) in izobraževanjem odraslih, nam ni bilo znano. Ta je prišla za nami, prav tako usposabljanje nas, zaposlenih, za delo z odraslimi, celo s formalizacijo v obliki izpitov pri Zavodu za šolstvo, kar je bila neke vrste licenca. Vzgoja odraslih? Vzgojni cilji v avtokratskih režimih so bili vgrajeni tako in tako v vsa dogajanja. Pričakovanja snovalcev DU so bila velika. DU naj bi oblikovala državljane v razredna, marksistično razmišljujoča bitja z osnovnim znanjem filozofije, dialektičnega materializma. Pokazalo se je, da je bilo to utopično pričakovanje, da ne uporabim še kakšne druge, bolj neljubeznive besede. Izobraževanja je bilo kar veliko. Tudi po 10 različnih izobraževalnih oblik dnevno. Med njimi veliko večernih šol, kjer so nekateri tudi nadoknadili zamujeno v mladosti. Temu primerno so izgledali kriteriji za pozitivno oceno, ki so bili včasih odvisni tudi od ciljev, npr. če je podjetje za sprejem v delovno razmerje zahtevalo osnovnošolsko izobrazbo, je bil izpitni kriterij prilagojen tem zahtevam.« b) V obdobju od šolskega leta 1966/67 do 1973/74 pa so nastale pomembne družbene spodbude za nadaljnji razvoj izobraževanja odraslih in vključevanje Delavske univerze v enotni sistem vzgoje in izobraževanja. Zaradi tega je tudi Delavska univerza v naši občini začela odpravljati zastoj na nekaterih področjih izobraževanja odraslih, spreminjati programsko izobraževalno strukturo, povečevati število zunanjih sodelavcev ter si postopoma izboljševati materialni položaj. Strokovnemu izobraževanju, ki je nekaj let prevladovalo, je sledilo postopno povečevanje družbenopolitičnega izobraževanja, s čimer je tudi Delavska univerza pospeševala in razvijala samoupravne in družbene procese in odnose.