Multimedijska podpora ranljivim za večjo vključenost v VŽU MULTIMEDIJSKA PODPORA RANLJIVIM ZA VEČJO VKLJUČENO | Page 6
60 LET LJUDSKE UNIVERZE JESENICE
V razvoju Ljudske univerze Jesenice zasledimo naslednja značilna obdobja:
a) V prvem obdobju razvoja, t. j. od ustanovitve leta 1959 pa do šolskega leta 1965/66 lahko
zasledimo kontinuiteto z Ljudsko univerzo v izvajanju izobraževanja mladine in odraslih za osebno
življenje in za dvig kulturne omike. Splošnemu izobraževanju, ki je bilo tedaj razvito, je sledilo
izobraževanje za potrebe družbenega delovanja in samoupravljanja, obrambna vzgoja prebivalstva in v
manjšem obsegu tudi strokovno izobraževanje za potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Že v tem obdobju razvoja in delovanja je Delavska univerza potrdila upravičenost svojega obstoja. S
svojim izobraževalnim delom je prispevala k prebujanju potreb po nenehnem izobraževanju in k
uveljavljanju izobraževanja odraslih.
Mihael Cenc, prvi direktor Ljudske univerze Jesenice, je povedal, da porodni krči niso bili enostavni.
»Nihče od nas, zaposlenih na DU, ni bil po izobrazbi pedagog, učitelj, predavatelj. Cilji so bili postavljeni.
Reševali smo jih po principu: »Znajdite se.« Da je v svetu kakšna veda, ki se imenuje andragogika,
znanost, ki se ukvarja z (vzgojo) in izobraževanjem odraslih, nam ni bilo znano. Ta je prišla za nami, prav
tako usposabljanje nas, zaposlenih, za delo z odraslimi, celo s formalizacijo v obliki izpitov pri Zavodu za
šolstvo, kar je bila neke vrste licenca. Vzgoja odraslih? Vzgojni cilji v avtokratskih režimih so bili vgrajeni
tako in tako v vsa dogajanja. Pričakovanja snovalcev DU so bila velika. DU naj bi oblikovala državljane v
razredna, marksistično razmišljujoča bitja z osnovnim znanjem filozofije, dialektičnega materializma.
Pokazalo se je, da je bilo to utopično pričakovanje, da ne uporabim še kakšne druge, bolj neljubeznive
besede. Izobraževanja je bilo kar veliko. Tudi po 10 različnih izobraževalnih oblik dnevno. Med njimi veliko
večernih šol, kjer so nekateri tudi nadoknadili zamujeno v mladosti. Temu primerno so izgledali kriteriji za
pozitivno oceno, ki so bili včasih odvisni tudi od ciljev, npr. če je podjetje za sprejem v delovno razmerje
zahtevalo osnovnošolsko izobrazbo, je bil izpitni kriterij prilagojen tem zahtevam.«
b) V obdobju od šolskega leta 1966/67 do 1973/74 pa so nastale pomembne družbene spodbude za
nadaljnji razvoj izobraževanja odraslih in vključevanje Delavske univerze v enotni sistem vzgoje in
izobraževanja.
Zaradi tega je tudi Delavska univerza v naši občini začela odpravljati zastoj na nekaterih področjih
izobraževanja odraslih, spreminjati programsko izobraževalno strukturo, povečevati število zunanjih
sodelavcev ter si postopoma izboljševati materialni položaj.
Strokovnemu izobraževanju, ki je nekaj let prevladovalo, je sledilo postopno povečevanje
družbenopolitičnega izobraževanja, s čimer je tudi Delavska univerza pospeševala in razvijala
samoupravne in družbene procese in odnose.