MAGAZIN
Recepti za bučne jedi, ki bi jih še čarovnice rade imele!
Je že res, da so velike oranžne buče, sploh izrezljane, razpoznavni znak Noči čarovnic, ki jo marsikdo označuje za nepotreben uvožen praznik. A sploh mladi se vseeno veselijo vsega, kar bo ta dan v znamenju strahu, pa četudi bodo to čokoladni pajkci, strahovi na torti ali lizike v obliki pajkove mreže. Toda bolj kot to je pomembno, da je pred nami čas, ko takoimenovane zimske jedilne buče s trdo lupino lahko postanejo največji izziv v kuhinji vsake gospodinje in v ponudbi vsakega gostinca. Mi vam ponujamo v preizkušnjo nekaj slastnih receptov za pripravo enostavnih bučnih jedi.
Med najpogostejše in najbolj okusne jedilne buče sodijo manjše okrogle temno oranžne hokaido buče in muškatne buče, ki pa se med seboj razlikujejo po obliki in barvi. Od velikih oranžnih rebrastih do nekoliko manjših z zeleno lupino in rumenim mesom. Med muškatne in zelo okusne sodi tudi podolgovata svetlo oranžna maslena buča, ki ima obliko trebušaste steklenice. Za pripravo je zanimiva rumena podolgovata buča špagetarica. Celo jo skuhamo ali spečemo( pol ure), njeno meso pa postane vlaknasto. Iz njega lahko potem pripravimo » špagete «, solate, priloge). Vedno kadar je lupina buče tako trda, da jo je težko olupiti, si lahko pomagamo tako, da neolupljene večje kose spečemo v pečici( na 200 ° C od ure do ure in pol). Pečeno meso nato z žlico enostavno izdolbemo iz lupine in uporabimo za pripravo jedi.
Ste vedeli, da slovenski pridelovalci bučnega olja pogosto sadijo buče sorte » slovenska golica «. Gre za avtohtono sorto oljne buče, katere plodovi so v času dozorelosti značilno rumene barve z zelenimi progami. V njih se skrivajo bučna semena( ali bučnice) brez lupine, zato tudi ime golica, bogata s hranljivim oljem. Od leta 2004 imamo v Sloveniji z geografsko označbo zaščiteno Štajersko Prekmursko bučno olje. Pridobljeno je po tradicionalnih metodah z mehanskim procesom in z uporabo toplote, brez uporabe in dodajanja aditivov, rezultat česar je visoko kakovostno bučno olje.
Za proizvodnjo 1 litra bučnega olja potrebujemo 33 srednje velikih buč. In še ena zanimivost: v svetovni predelavi bučnih semen se jih kar 80 %( 160 tisoč ton) porabi v pekarski industriji, le 10 %( 20 tisoč ton) pa se jih predela v olje in prav toliko( 20 %) jih je namenjenih ostali uporabi.
Oranžne in rumene buče so bogat vir antioksidantov, vitamina C in E ter karotena, ki spodbujajo razstrupljanje telesa, varujejo pred oksidativnimi poškodbami in so naravna zaščita pred rakom. Imajo diuretski učinek( pospešujejo izločanje urina), priporočajo pa jih kot prehrano ljudem, ki jih pestijo protin, vnetje ledvic, revmatizem, vnetje sečnega mehurja in sladkorna bolezen. Delujejo tudi pomirjevalno ter so koristne pri vnetjih tankega črevesja. Buče uživamo kuhane( pire), pečene ali pa v obliki soka iz sveže nastrganih plodov. Bučna semena vsebujejo visok delež selena, ki ščiti pred prezgodnjim staranjem, ter fitosterine, ki znižujejo holesterol. Tako uživanje semen kot bučnega olja posebej ugodno vpliva na mehur in prostato.
8 | MOJ MAGAZN 7-10 / 2017