TEHNOLOŠKI UKREPI V EKOLOŠKEM RASTLINJAKU
Vrtnine sodijo v tisto skupino rastlin,
ki jih je najtežje ekološko pridelati.
V ekološki pridelavi je poudarek
na ukrepih, s katerimi zmanjšamo
možnost okužb rastlin z boleznimi
in ukrepih s katerimi okrepimo
odpornost rastlin samih. Pridelava
vrtnin v zaščitenem prostoru
oz. rastlinjaku daje možnost,
da nadzorujemo rastne pogoje.
Klimo v rastlinjaku nadzorujemo
in jo korigiramo z zračenjem,
ve ntilatorji, senčenjem in podobno.
S tem zagotovimo optimalne pogoje
za rast in zmanjšamo možnosti
okužbe ter prenosa bolezni z rastline
na rastlino. Poudariti je potrebno,
da v rastlinjaku veliko kemijskih
procesov,
tudi
mineralizacija,
poteka hitreje. Enako velja za razvoj
in razmnoževanje škodljivcev in
bolezni. To moramo upoštevati pri
gnojenju, sajenju, izboru rastlin in
drugih tehnoloških ukrepih.
Kolobarjenje
Kolobar ali vrstenje rastlin je
osnova tako za pridelavo na prostem
kakor v rastlinjaku. V rastlinjaku je
menjava vrtnin še bolj pomembna.
V ekološki pridelavi se bo brez
kolobarjenja težko izogniti težavam.
Zaradi preozkega kolobarja se v
rastlinjaku pogosteje pojavljajo
in širijo rastlinjakov ščitkar,
žametna plesen na paradižniku in
različne koreninske gnilobe, ki so
posledica glivičnih ali bakterijskih
povzročiteljev.
Dvodelni kolobar v ekološki
pridelavi ni primeren. Pomembno je
opozoriti, da imajo kumare, ki so za
paradižnikom, druga najpogostejša
vrtnina v rastlinjakih, skupne
težave s koreninskimi boleznimi
in škodljivci. Zato samo menjava
kumar in paradižnika ni dovolj
širok kolobar, ki bi preprečil težave
v rastlinjaku. Kolobar razširimo z
zimskimi posevki.
Pozimi lahko v rastlinjaku gojimo
poleg motovilca, ki je najbolj
razširjen, tudi špinačo, blitvo, mlado
čebulo, por, rukolo, peteršilj, zgodaj
spomladi (sajenje že od decembra
naprej), pa solate, mesečno redkvico,
zgodnje zelje (50 dnevno), zgodnjo
cvetačo ali nadzemno kolerabico.
W: www.rastlinjak.si
E: [email protected]
M: 041 741 763
T: 01 511 31 00
Rar novi d.o.o. Ljubljana
V rastlinjaku zgodaj spomladi dobro
uspevata nizek stročji fižol in grah.
Poleti uspevajo bučke, lubenice in
melone, leča, čičerika, zelje in por.
Kasneje je še vedno mogoče posaditi
determinantne, nizke, grmičaste
sorte paradižnika.
Razkuževanje s soncem
V času med dvema poletnima
kulturama je priporočljivo pustiti
rastlinjak dva do tri tedne prost
in zaprt. Sonce tako samo opravi
razkuževanje tal. Pred nadaljevanjem
pridelave je potrebno v tla znova
vnesti koristne mikroorganizme.
To najučinkoviteje naredimo z
uporabo komposta. Hlevski gnoj za
to ni primeren.
Nova vrtnina kot del kolobarja
Zelo zanimiva za kolobarjenje v
rastlinjaku je nova stročnica dolga
vigna, katere seme se lahko zdaj kupi
v Sloveniji. Za razliko od visokega
fižola, ki v poletni vročini ne uspeva
in ni primeren za rastlinjake, se bo
dolga vigna v toplem rastlinjaku
dobro počutila. S pravimi ukrepi
pri zagotavljanju rastnih pogojev
je vigna primerna za ekološko
pridelavo v rastlinjaku. Pomembno
pa je, kako za nakup izredno dolgih
(do pol metra in več) tankih strokov
prepričati tudi potrošnike.
Ljubezen bo nekoliko ohlajena, čaka vas nekaj mračnih dni, ki ste jih doživljali že februarja. Zdaj
ni čas za romantiko, tudi Device v najbolj stabilnih vezah se bodo primorane ukvarjati z drugimi
rečmi. Če ste pred kratkim doživeli krizo v partnerstvu boste še naprej podoživljali stvari, ki so
vas najbolj motile. Se sploh zavedate, da tako le sebi škodite? Pomembno je, da se ukvarjate s
produktivnimi stvarmi. Če nekomu ne zaupate, pojdite dalje in raje ne najedajte sebe in drugih.
DEVICA
-8-
Kraški utrip
- Informacije in marketing: 031 705 888, [email protected], www.kraskiutrip.si -