BLOG
Soča institute, kot največji in edini butalski hram, kjer te v primeru, da se hudo ali manj hudo obtolčeš, obnovijo kot vulkanizer gume od tovornjaka, je trdil eno, IAHD Adriatic je v vseh teh letih dokazal drugo, a konflikt je na dlani še danes. Tudi hram, kjer se neguje zdravo telo, in kjer Butalci šolajo svoje doktorje športnih znanosti, je razumevanje enako.
Za popolnejšo sliko je IAHD Adriatic poskrbel še za zgago na nivoju šolanja potapljačev s poškodbo hrbtenjače. HSA, IAHD in par drugih » svetovnih « zvez že desetletja prodaja potapljanje invalidov » živim «, torej tistim, ki jih peče vest, da so njihovi dragi na vozičkih. IAHD Adriatic pa je vsa leta razvijal metodo IDA, ki omogoča invalidnim potapljačem pod vodo popolno samostojnost in temelji na pridobivanju znanja od sebi enakih, ne prinaša pa milijonskega dobitka na Lotu. Zgodba o šolanju je pač takšna, da o rojevanju otrok ne govorijo tisti, ki so jih dejansko rodili, temveč oni, ki so to nekje prebrali. Tako so nastali tudi vsi standardi prej omenjenih organizacij. Teorija je sila preprosta, saj lahko zaslužiš le od tistih prej
zgoraj omenjenih, ki jim ni jasno, da nimajo nič s temi na vozičku. Ta reč pa je v popolnem nasprotju s filozofijo IAHD Adriatic, ki je niti Butalci, niti drugi v rajhu ne sprejemajo, čeprav jo baje razumejo
V dvanajstih letih po izvedbi devetih mednarodnih simpozijev, po sprejemu v C. M. A. S. leta 2009, po predstavitvah potapljanja invalidov praktično po celem svetu, po največji aktivni skupini potapljačev po poškodbi hrbtenjače v svetovnem merilu, ki je sposobna potapljanja do meje, ki velja za potapljanje s stisnjenim zrakom, po prvi mednarodni študiji in zaenkrat edini, ki je bila objavljena v Spinal Cord, butalski doktorji znanosti še vedno ne vedo, da se ljudje, ki plačujejo davke, se vozijo v službo, vozijo avtomobile, študirajo, smučajo, kolesarijo in počnejo še čuda drugih reči, med drugim tudi potapljajo in s trdim delom postanejo tudi inštruktorji. To je dokazal Damjan Peklar, eden od » vozičkarjev «, ki je leta 2011 postal inštruktor potapljanja CMAS M1. Ironija je, da lahko Damjan, kljub temu, da je paraplegik, šola vse potapljače, razen svojih kolegov na vozičkih, kajti te licence si še ni pridobil.
11