ZANIMIVO
Preden so odrinili so mi zaupali tudi načrt poteka reševanja: »1. dan bomo
prespali v morenskem taboru (4900m), 2. dan gremo na višinski tabor, se
spustimo do poškodovanega (300m spusta), ga dvignemo do sedla, spusti-
mo do ledenika, čez ledenik in nato v bazni tabor (4300m), kjer ga bo čakal
helikopter!« Vse bolj mi je postajalo jasno, da gredo stvari hudo narobe.
Po spletu okoliščin sva ostala v baznem taboru do 17. ure popoldan.
Prejšnja informacija (po satelitskem telefonu), da so na višinskem tabo-
ru za reševanje pripravljeni štirje vodniki in nekaj alpinistov, ki lahko
pomagajo pri akciji se je ponovno izkazala za napačno, saj so vsi
vodniki in večina alpinistov iz višinskega tabora do popoldneva
že prispeli nazaj v bazo.
Počutil sem se grozno in močno obžaloval, ker nisem šel
takoj do francozov in direktno njih vprašal, če potre-
bujejo pomoč. Po drugi strani pa še danes ne razu-
mem vodnikov, ki so zavračali vsakršno pomoč.
Fant je padel v sredo, se polomil, reševalci
so do njega prišli šele v petek. Ne morem
si predstavljati bolečine in trpljenja, ki
jih je moral prenašati! Sama nesreča
mi ni dala miru, zato sem kasneje
začel raziskovati na spletu o
uspešnosti reševanja. Epilog:
Telo 25-letnega fanta so
našli v petek 2. 8. na
ledeniku. Posledice
padca so bile žal
usodne.
26 GORSKI reševalec