INTERVJU
Matija Perko, prejemnik priznanja
GRZS za življenjsko delo
Janez Kavar
Med letošnjimi nagrajenci GRS Slovenije za življenj-
sko delo je član našega društva Matija Perko, za pri-
jatelje največkrat Janči. Ob prejemu častitljivega pri-
znanja slovenskih gorskih reševalcev sem se z njim
pogovarjal Janez Kavar. Dva zaporedna mandata si bil načelnik
naše postaje oz. društva GRS Tržič. Nasle-
dil si dolgoletnega načelnika Toneta Kralja.
Kako se spomniš tvojega obdobja vodenja
tržiške GRS?
Janči, najprej iskrene čestitke! Od mladih
nog te poznamo iz udejstvovanja in dela v
matičnem PD Tržič, tržiškem AO. Začniva pa
s standardnim vprašanjem: kako in kdaj si
postal gorski reševalec? Pri vodilnih funkcijah, ki jih nekdo opravlja več man-
datov, je vsaka zamenjava težka in zahtevna. Čas,
ko sem postal načelnik postaje GRS Tržič je bil pra-
vi. Vendar sem si takrat obljubil, da kot načelnik ne
bom vztrajal tako dolgo kot Tone. Že takrat, kot tudi
danes, sem bil prepričan, da sta za dobro delo na-
čelnika dovolj dva 4. letna mandata. Če si pri delu
srčen, zagnan, ta čas gre, potem se nekako izrabiš.
Zato sem kasneje, ko sem pripravljal novi pravilnik
Društva GRS Tržič, v tega zapisal, da načelnik lah-
ko oddela le dva mandatna obdobja. Potem se mora
načelnik zamenjati, vsaj za en mandat, ko si lahko
izvoljen ponovno. Taka menjava je dobra tudi zara-
di ostalih, saj so zamenjave
»dolgoletnih nezamenljivih«
načelnikov praviloma težje
in bolj zapletene.
Leta 1972 sem se vključil v alpinistični odsek Pla-
ninskega društva Tržič. Takrat so bili gorski reševal-
ci zelo spoštovani, zato smo mladi alpinisti težili k
temu, da tudi mi nekoč postanemo reševalci. Vsaj
zame je bilo tako. Nekako je bilo samoumevno, da
se vključim med gorske reševalce. Tudi doma so me
vzgajali v duhu pomagati drugim. Tako sem se leta
1978 pridružil gorskim reševalcem
iz Tržiča. Istega leta sem sode-
loval pri reševanju mladega
dekleta v Paklenici. Žal so
bile zanjo poškodbe pre-
hude in je umrla. Kasneje
so sledila usposabljanja,
tečaji, vaje, pa tudi re-
ševanja. Za vsakogar,
ki se pridruži reševal-
cem je pomembno, da
te kolektiv sprejme in
vzame za svojega. V
Tržiču so večinoma
reševalci prihajali
iz vrst alpinistič-
nega odseka, zato
sem skoraj vse
poznal, oni pa
mene.
Matija Perko – Janči
(foto: Gorazd Bokšan)
Res je, da neka-
terim takrat ni bila
po godu moja iz-
volitev za načelnika.
Bilo je kar nekaj polen
pod noge, tudi na nivo-
ju današnje zveze nisem
imel ravno podpore. A s ča-
som se je to nekako okles-
tilo, saj sem s svojim delom
dokazal, da smo v GRS Tr-
žič zelo uspešni. Moram pa
povedati, da sem imel med
kolektivom res veliko pod-
poro, kar mi je pri delu zelo
pomagalo. Seveda se je od
takrat do danes mar-
sikaj
spremenilo.
Tudi kasneje, ko
nisem bil več
načelnik sem
vsakomur na
tej funkciji
GORSKI reševalec 17