V TUJIH GORAH
videti kot zid. Tik pred pristankom pilot letalo poravna, nekajkrat odskočimo in že se ustavljamo v Lukli na višini
2800 m. Zlezemo iz letala in se oziramo za prvimi gorami, ki so visoko nad nami.
Sledilo je pakiranje opreme in tovora za nosače in jake, ki ga bodo prenesli v bazni tabor pod Ama Dablamom.
Mi pa smo se še isti dan pripravili za odhod na 7-dnevni aklimatizacijski treking proti Kalapatarju (5545 m), ki
leži nad Mount Everestovim baznim taborom. 65 kilometrov dolga pot nas je vodila skozi pokrajino, ki sem jo
do sedaj opazoval samo v knjigah in na televiziji. Ves čas smo bili v pričakovanju, kaj bomo ozrli in poslikali.
Šli smo skozi mnogo vasic, v katerih je veliko prenočišč, ki se jim reče lodgi, v katerih smo spali tudi mi. Prvi
dan smo se spustili do vasi Phakding (2600 m) in tam prespali. Spremljal nas je šerpa Dawa, ki pa nad našo
prehitro hojo ni bil navdušen, saj smo do tja porabili samo slabi 2 uri. Naslednji dan je sledil Namche Bazar
(3440 m), ki pa je že skoraj pravo mesto. Tam dobiš, kar ti srce poželi. Tukaj smo preživeli tudi naslednji dan
za kratke aklimatizacijske vzpone. Zjutraj smo odšli občudovat sončni vzhod na bližnji hrib ter seveda prvič
ozrli naš želeni cilj – Ama Dablam, za njim pa so žareli Lhotse, Nuptse in Everest. V daljavi se je dvigal visoko nad dolino in v glavi so se začele plesti razne misli. Sledil je dan, ko smo se prek vasi Tengboche (3870
m), kjer leži znan samostan, odpravili do vasi Pangboche (3900 m), kjer smo tudi prespali. Vas leži pod Ama
Dablamom in je tudi izhodišče za naš bazni tabor. Tukaj smo ga prvič ogledali v vsej svoji veličini in strmini.
Naslednji dan smo se podali skozi vas Pheriche (4250 m) do vasi Lobuche (4920 m). Na levi strani sta nas
spremljala Taboche (6501 m) in Cholatse (6440 m). Ob popoldanskem prihodu v Lobuche pa se nam je
odprla kulisa velikanov, pred nami so žareli zahodna stena Nuptseja, Changtse in Pumori. Po mrzli noči smo
naslednji dan odšli do vasi Gorakshep (5160 m) ter se začeli vzpenjati na Kalapatar. Po dveh urah smo stali
na mrzlem in vetrovnem vrhu, pogled pa se nam je odpiral proti Zahodni globeli, nad katero so se dvigali Everest, Nuptse in Lhotse. V mislih sem plezal na opazovane gore, po drugi strani pa je bilo navdušenje takšno,
da bi z videnim lahko odpravo tudi zaključili, toda glavni cilj nas je še čakal. Sledil je povratek v vas Lobuche,
kjer smo si mrzlo noč še zadnjič začinili z neslastnimi tuninimi špageti s kerozinom. Vse preživete dneve sta
spremljala strah pred želodčnimi problemi in boj s pridobljeno višino. Naslednji dan, 7. novembra je napočil
dan za celodnevni marš do naše baze. To smo opravili preko vasi Dingboche (4410 m), skozi katero gre pot
proti mogočni južni steni Lhotseja.
Janez P. pri vzpenjanju na goro (foto: Sašo Rožič)
GORSKI reševalec
24