V TUJIH GORAH
prav slastna, proti koncu odprave pa je zanimanje zanjo povsem splahnelo. Večer so nam popestrili plesalci
in pevci z njihovim narodnim programom ter seveda domače žganje in pivo.
Aklimatizacijska tura na Kalapatar 5545m. Z leve Sašo, Domen, Janez L. in Janez P. (foto: Sašo Rožič)
Naslednji dan, 1. novembra pa je sledil odhod proti gori. Zgodaj zjutraj stojimo pred hotelom, kjer nas pobere
taksi in nas odpelje na letališče za notranje lete. Tukaj imamo zopet nekaj bojev sami s sabo, ko zagledamo
infrastrukturo letališča ter način dela uradnikov in varnostnikov. Vsega tega se v navdušenju, kam bomo leteli,
hitro navadimo. Pristali bomo namreč na letališču Lukla, ki slovi kot najbolj nevarno letališče na svetu, saj leži
v osrčju Himalaje, njegova steza pa je speljana v hrib z znatnim naklonom. Po opravljeni letališki proceduri in
pretečeni uri ali dveh že sedimo v dvomotornem letalu, ki ropota nad Katmandujem in se usmeri proti belim
vršacem v daljavi. Let, ki je trajal 30 minut, hitro mine in že se pripravljamo na pristanek. Pilot preleti oster
greben ter letalo spusti v oblake. Takrat nas nekajkrat močno strese, vse skupaj traja nekaj minut, nato pa
smo že globoko v dolini, pred nami pa se pokaže pristajalna steza. Letalo se usmeri proti stezi, ki je pred nami
23 GORSKI reševalec