S kolesi smo šli v septembru po poti, kjer je včasih potekala ozkotirna železnica "Parenzana" Trst - Poreč, in doživeli nepozaben dan. Priporočam jo vsem ljubiteljem kolesarstva, ki želijo Istro doživeti na malo drugačen način. Z družbo smo iz avtobusa izstopili na parkirišču pred trgovskim centrom v Kopru in pot nadaljevali po obalni kolesarski poti v smeri proti Izoli. Glej moder prometni znak, ki dovoljuje kolesarjenje ( D8)!
Parenzana nekoč
Parenzana ali krajše TPC (Trieste-Parenzo-Canfanaro) je bila 123,1 km dolga ozkotirna železniška proga, ki je povezovala 33 istrskih krajev od Trsta do Poreča(v hrv. Porečka). Poteka po teritorijih treh držav:
Italije – 13 km, Slovenije – 32 km in Hrvaške – 78 km.
Leta 1902 je zapeljal po njej prvi vlak. Po njej so vozili potnike, predvsem pa vino, olivno olje in tartufe do italijanskih mest.
Leta 1935 pa je proga nehala obratovati. Benito Mussolini naj bi ukazal, naj se tračnice s te proge demontirajo in pošljejo v Afriko, kjer naj bi jih Italija zaradi rud in kolonializma bolj potrebovala. Ladja z naloženimi tračnicami se je žal potopila in tako dokončno zapečatila Parenzano.
Povprečna hitrost vlaka je bila 20 km /h. Kot bi se peljal s polžjo
vprego; kroži zanimiva zgodbica: "otroci so na Parenzani s figovim sokom namazali tračnice, da so bile spolzke, ko se je vlak vzpenjal navkreber". Tako so morali vsi potniki z vlaka in otroci so jim prodajali lokalne pridelke. Bili so podjetni, ni kaj, preživetje pač…
Parenzana danes
Svetujemo, da ko greste na Parenzano, vzamete s seboj svetilko, saj sta na trasi tudi dva tunela. Sicer sta osvetljena, a je z baterijo varneje. Proga od Trsta do Sečovelj večinoma poteka povsem stran od naselij, zato vam priporočam, da imate s seboj rezervno zračnico, kajti pešačenje do prve vasi bi znalo biti naporno.
Zanimivosti v okolici:
Eno izmed najzanimivejših odkritij je kamen, ki stoji na gradišču nad Krkavčami, vzhodneje od pokopališča. Domačini mu pravijo »beli kamen«, »kamen troglav« ali enostavno »kamen«. Struktura je približno človekove velikosti. Na širših straneh je vidna podoba stoječega človeka s prekrižanimi nogami in razširjenimi rokami. Kamen naj bi izhajal iz keltsko-latenske dobe (2. ali 1. stoletje pred Kristusom).
Padna leži na Šavrinskem gričevju. Od tam je mogoče videti morje in najvišje vrhove slovenskih Alp. Na pomolu strme in razgledne vzpetine je cerkev sv. Blaža z zgodnjegotskimi elementi iz 13. in 14. stoletja in marmornatim podstavkom kropilnika iz 9. stoletja. V vasi je tudi galerija Božidarja Jakca. Božidar Jakac je bil slovenski slikar, katerega starši so 14 let živeli v Padni. Tu so imeli svojo gostilno in majhno trgovino. Na pokopališču v Padni je pokopan tudi njegov brat in stric, ki je v vasi preživljal svoj pokoj. Bil je duhovnik v Kaštelu. V kulturnem domu so občasno postavljene na ogled nekatere njegove grafike.
Šavrinke so bila dekleta in žene iz Slovenske Istre, imenovane tudi Šavrinija ali Šavrini. Zaradi velike revščine in gospodarske krize so hodile v Trst prodajat kmečke izdelke, glaven zaslužek so izmed teh izdelkov prinesla jajca, zato jih imenujemo tudi jajčarice. Delovale so ob koncu 19. stoletja pa do zaključka druge svetovne vojne, nekatere tudi dlje. S tem so se začele ukvarjati po osnovni šoli, ki je takrat trajala šest razredov. V ta posel so jih uvajale mame, babice, sestre, tete... S tem so se ukvarjale do poroke, če pa je bila revščina res velika tudi naprej.
VIR:www.Wikipedia.org,
www. koper.si
PREDLOG ZA ZIMSKI KOLESARSKI IZLET: PARENZANA Janko Zupan
C3Žarki / December, 2014 20