BTC City Vodnik (BTC City Ljubljana) Februar, 2015 | Page 9

360º v živo zgovorno Nogavice za srečo Pred vrati je znova svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem in znova bomo stiskali pesti za slovenske tekmovalke, še posebej za najuspešnejšo med njimi – Špelo Rogelj. Skakalka, ki je v zadnjih treh sezonah posegla po najvišjih odličjih, je tokrat spregovorila tudi o tremi, pričakovanjih pred svetovnim pokalom ter užitku v letenju. Z osvojenimi odličji na Norveškem, Japonskem in nedavno v avstrijskem Hinzenbachu ste se prebili v areno, ki je bila še pred leti rezervirana samo za moške skakalce. Kako na dekleta gledajo moški kolegi? Fantje sedaj na nas seveda gledajo drugače kot pred desetletjem ali dvema, a kljub športni enakopravnosti ženski skoki že zaradi krajše tradicije pri moških skakalcih in občinstvu niso tako priljubljeni. V primerjavi s skakalci smo dekleta manj izpostavljena v medijih, ljudje se šele navajajo na ženske skoke in še vedno raje spremljajo tekme skakalcev. Trudimo se biti »enakopravne« kot športnice in v javnosti vedno prikupne. Zakaj se dekle pri rosnih osmih letih, ko njene sošolke razmišljajo o urah baleta, klavirja ali hiphopa, odloči, da bo svoje življenje posvetilo skokom? Mama si je želela, da bi jaz plesala, zato me je kot majhno dekletce vpisala k hip-hopu. Plesala sem le nekaj let in se pozneje, ko sem začela skakati, plesu odpovedala. Skakanje imam najbrž v genih, saj je bil skakalec tudi moj oče in dobro se spominjam, kako so me prevzele punce, ki sem jih videla na vrhu skakalnice, ko sem še kot deklica očeta večkrat spremljala v Planico. Pri šestih letih sem se odločila, da želim skakati tudi sama in kar nekaj časa je minilo, da sva skupaj z bratom prepričala očeta, ki ni želel, da tudi njegova otroka postaneta skakalca, saj je vedel, koliko odrekanja in trud H