Šola čez 100 let
Čez sto let si šolo predstavljam polno novih tehnologij. Še vedno se bomo učili vse osnovne šolske predmete, ki so za nas velikega pomena (matematiko, slovenščino, angleščino) in še kašnega, ki se ga učimo danes. Zraven teh se bomo učili o svetu in delovanju sveta. Naučili se bomo tudi uporabljati te nove tehnologije in predstavljeni nam bodo novi poklici. Na šoli bo veliko robotskih pomočnikov in pri pouku bodo namesto zvezkov imeli tablice ali računalnike, na kateri bodo imeli spletne zvezke, kamor bodo pisali in se iz njih tudi učili.
Ana Stevanović, 9. b (generacija 2024/25)
Dnevnik iz leta 1955
27. avgust 1955
Danes sem odšel v šolo peš, ko sem hodil, sem šel mimo sadovnjaka z ogromnimi rdečimi, sladkimi sadeži. V sadovnjaku ni bilo nikogar in veja s sadeži je visela nad ograjo. Previdno in potiho sem splezal na ograjo in utrgal en velik sadež z drevesa. V tem trenutku je ven stopil lastnik in me začel nadirati ter teči za mano. Tekel sem kakor hitro sem lahko in mu za las ušel. Bil sem zadovoljen sam s seboj, saj sem imel lepo rdeče jabolko za malico v šoli.
29. avgust 1955
Bil je glavni odmor in vsi smo bili na zunanjem igrišču. Do mene je prišel Ferdi in me potisni. Razjezil sem se, saj mi je kos kruha, ki sem ga imel, padel iz roke. Potisnil sem ga nazaj in me je udaril, zato sem jaz udaril njega nazaj. Tako se je začel pretep, učenci so se zbrali okoli naju in navijali. Na koncu me je boksnil v obraz tako močno, da sem zgrmel po tleh. Proti koncu pouka sva s Ferdinandom odšla k ravnatelju. Ravnatelj naju je začel nadirati, kaznoval pa naju je s tako, da sva morala počistiti učilnico.
30. avgust 1955
Danes sva se s Ferdinandom grdo gledala in med poukom sem ga brcnil pod klopco.
Katarina Cimerman, 8. a