ŠOLSKA KLOP
V šolski klopi sedim
in se vse dni smejim.
Pa ne učiteljici, ki nekaj mrmra,
ampak osebi, ob kateri srce zaigra.
V zvezek ne pišem besed, ne povedi.
Izpišem tvoje ime, ki mu moje srce sledi,
Knjižničarka se jezi,
ker so učbeniki popisani vsi.
Mami psihologinji potoži,
da moje misli so nekje ob strani.
Jaz ves obupan na testu
vidim, da šola morala bi biti na prvem mestu.
Hočem ujeti tvoj pogled,
če ne z očmi pa z daljnogledom.
Vse bi dal za en objem,
a vem, da še pred večerom boš ti ob njem.
V zbornici sem glavna tema
Ah ni več Neža, zdaj je že na vrsti Ema.
Tako je težka ta puberteta,
pa je vseeno lepša kakor petdeseta .
Nedžla Helja, 7. b
Konec šolskega leta
Bliža se konec šolskega leta, v razredu je atmosfera resnično napeta.
Vsi lovimo še zadnje možnosti za dobre predstave, saj vemo, da brez tega počitnice ne bodo ta prave.
Čez leto preveč bili smo leni, zato zdaj stisnimo, da bomo poleti lahko veseli.
Čaka nas še šola v naravi, kjer bomo vsi lahko res tisti ta pravi.
Z vlakom se do Kopra bomo peljali in vsi hitro v morje poskakali.
Tam bomo nova znanja pridobili, ampak najbolj pomembno je, da se bomo s prijatelji veselili.
Polni lepih občutkov in spominov se bomo domov vrnili ter še zadnje dni v šolski klopi prebili.
Maj Puhmajer, 7. b