PRVA LJUBEZEN
Ko prva ljubezen potrka na vrata,
vsakdo začuti vsaj malo strahu.
Vsaj malo strahu ob novem občutku,
vsaj malo strahu ob prvem trenutku.
Pride dan za prvi pogled
in vsak počuti se malo zagret.
Prvi nasmeh, prva beseda,
prva ljubezen – večna je zmeda.
A strah počasi v veselje se zlije,
ko duša ob duši nežno zasije.
Vsak nov dotik, vsak nov korak,
v srcu pusti neizbrisljiv znak.
Lili Cebe, 8. b
HITENJE
Ko zjutraj se zbudim,
zajtrk si naredim.
V šolo odhitim,
žalostno sedim.
Ko zvon zazvoni,
odmor prihiti.
Malico si naredim,
ko zvonec zazvoni.
Na uro zamudim,
učitelja razjezim.
Na kosilo pohitim,
da domov prihitim.
Znova in znova hitim,
da ne zamudim.
Koliko časa še imam?
Neja Jenuš in Mia Attar Mulec, 8. a
SENCA IN LUČ
Življenje kot reka nemirno teče,
včasih nas nosi, včasih zapeče.
A v vsakem valu, ki pade na tla,
skriva se moč, ki znova vzcveti.
Sonca in sence izmenično plešejo,
sanje v vetru kot ptica zavejejo.
Čeprav nas včasih objame tema,
vedno za vogalom svetloba se smehlja.
Zato le stopaj, ne glej več nazaj,
vsak nov začetek je skriti zaklad.
Življenje ne vpraša, le daje in vzame,
a vedno nam pusti drobne sanje.
Žana Šumandl, 8. a
URNI KAZALEC
V življenju nikoli ne naredim prvič zares,
vedno vse ponavljam,
kot da mi manjka zavest.
Urni kazalec se v krogu vrti,
kot misel, ki se kar naprej v moji glavi ponovi:
»Stabilnost je dobra,
stabilnost je fajn!«
A je res tako?
Ali le ponavljam to,
da bolj ali manj počutim se fajn?
Viktoriia Sutiahina, 8. b