"V DELIH SVOJIH SAM ŽIVEL BOŠ VEČNO!"
Anton Aškerc se je rodil 9. 1. 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Bil je izjemen slovenski pesnik, duhovnik, profesor in publicist. Pri komaj 12 letih mu je umrla mati, ki je bila edina oseba, na katero je bil kot otrok navezan. Študiral je bogoslovje v Mariboru in kot duhovnik 17 let služboval po raznih krajih Štajerske. Umrl je relativno mlad, in sicer 10. 6. 1912, star le 56 let. Vse življenje se je boril za nesmrtnost, zato je nastala tudi pesem „Čaša nesmrtnosti“. Ugotovil je, da se nesmrtnosti ne doseže z razmišljanjem o življenju, temveč le z ljubeznijo. Lahko pa sklepamo, da je svojo nesmrtnost dosegel s svojimi pesniškimi deli.
1. Kako je potekalo vaše izobraževanje in kje ste službovali?
Po osnovni šoli v domači vasi sem obiskoval Gimnazijo v Celju. Nato sem študiral bogoslovje v Mariboru, zato ker je bil to edini finančno dostopen študij. Med študijem so me zanimale tudi knjige o drugih verstvih. Po končanem šolanju sem kot duhovnik služboval v številnih krajih Štajerske. To delo mi je kmalu postalo enolično in tako sem v času duhovništva spoznal, da je moja najvišja naloga postati pesnik. Sam sebe sem imenoval tudi „puščavnik“, saj nisem zahajal veliko v družbo. Deloval sem v obdobju od konca 19. stoletja, do začetka 20. stoletja v obdobju realizma.