KORONSKO USTVARJANJE
KORONSKA
Včasih so se šolarji veselili, če jih trebuh je bolel,
da jim ni bilo treba v šolo in je njihov venec znanja ovenel.
Tale virus, ki korona mu je ime, je to željo spremenil v obvezo,
a to še ni vse, uničil je tudi prijateljsko zavezo.
Nikamor ne smemo iti,
niti po ulici ne smemo hoditi.
S prijatelji se ne smemo objeti,
niti pesmi si zapeti.
Korona nima sestre ali brata,
ki bi mu potrkala na vrata in ga jezila.
Zato je izbrala nas ljudi, se v naš imunski sistem zapodila,
da bi nas z zemlje izgnala in nas v smrt poslala.
Eva Stevanović, 8. b
O, TI ZLOBNA KORONA
Šola, o ti ljuba šola,
kje se skrivaš, kje se nahajaš,
zakaj nas v šoli več ne razvajaš?
Hodniki so prazni, v njej življenja več ni.
Kje so tvoje udobne klopi,
zakaj na daljavo mučiš me ti?
Modrino neba prekrili so sivi oblaki,
dan za dnem vsi so enaki.
Saj bolezen nas je ohromela,
v šolo je vdrla, nam vrata zaprla.
O, ti zlobna korona, naj te vzame vrag,
prosim, nikoli več ne prestopi naš prag!
Jan Bauman, 8. a