PIŠI, USTVARJAJ, BERI
V šoli je bilo vse nenavadno. Ko se je začel pouk, je tabla kar sama pisala. Ob koncu pouka je zvonec zatulil, kakor bi bila požarna vaja. Namesto miz in stolov so bili mafini ter baloni. Po šoli so se sprehajala ogledala, v katerih si se lahko videl kot odrasel. Šola je bila zgrajena iz čokolade, bonbonov, mafinov in še veliko sladkih stvari. Ni bilo stopnic, temveč dvigala, za katera nikoli nisi vedel, kam boš prišel. Rastline, ki so bile na policah, so se znale pogovarjati in obiskovati. Bila je tudi zanimiva stvar: namesto, da si po pouku težko torbo nosil, je kar sama lebdela po zraku. V šoli je bila tudi leteča metlarna. To so bile leteče metle, ki so letele po zraku in jezile učence med hojo. Bili so tudi škrati, ki so kar naprej kradli stvari in jih nikoli niso vrnili. Skrivna vrata, za katera so vedeli le redki, so se pojavljala vedno na drugem mestu. Pri pouku, ki ga je vodil gospod Kolaček, niso bili nikoli lačni. Ker pa je imel zelo rad kolačke, so ga tudi tako klicali (gospod Kolaček). Gospod Pomaranča je bil učitelj športa. Pri njem se sploh niso ukvarjali s športom, temveč so se učili pomaranče začarati v čokolado. Učitelji so imeli skrivno sobo, v katero ni smel noben učenec. Soba je bila iz penic ter bonbonov. Vsak, ki je bil lačen, si je lahko s stene vzel kaj sladkega. To nenavadno šolo so vsi zelo radi obiskovali.
Zala Kosi, 6. a