***
Kakor klošar polagam
svojo zemeljsko kramo
od vzhoda do zahoda.
Tišina se s truščem pregiba
in odgrinja za celo večnost čudežev:
še ena neskončnost poklekne:
Mojster besed, popelji to pesem,
in moja usta naj molčijo:
Ana Rostohar se je rodila na Goleku pri Krškem. Po končani gimnaziji je
nadaljevala študij na ljubljanski Filozofski fakulteti (angleščina, slovenščina).
Dela kot samostojna prevajalka. Njeno literarno delo obsega tri samostojne
pesniške zbirke (Rekviem, 1989, Na srčnih privezih, 2001 in Ljubezen, ki se ju
želela spoznati, 2007).
Njene pesmi so bile med drugim objavljene v Literarnih listih (Literarni klub
Beno Zupančič), v zbornikih V ograji belih akacij in Fanfare (izbor novejših
literarnih del avtorjev Posavja) ter v antologiji sodobne slovenske poezije v
italijanskem prevodu.
33