BKG № 34 BKG 34 | Page 265

stopil na rob znanega in poletel v naročje veselju. Nato z ljubečo roko odstraniš tempirano bombo jeze in razočaranja ter jo reciklirano prodaš za razbijanje monotonosti življenja. Ko ti naposled korak ozeleni in nasmeh požene cvetove se z rokami upreš v stebrovje sveta ter premakneš njegove robove. SREČANJE NOTRANJEGA OTROKA Lepo je ker te imam in lepo je ker me imaš. Ker nas povezuje oblak sreče. Ko naju niti žalost ne potre ampak je samo del sreče. Lepo je ker si deliva trenutke bližine. Vem, da se ne bova vedno strinjala in da imava vsak svoje načrte, da hodiva po svojih poteh in da sva željna svobode. Ampak to niti ni tako pomembno. Zame je pomembno, da čuvava in ohraniva ta prostor, kjer bosta ta deček in ta deklica srečna v srečanju. TIŠINA Moje srce je zatočišče angelom ki trepetajo pred tvojim pogledom da jih skrijem v labirinte vihravosti od koder je možen preskok v paralelne svetove samo s krikom v drobovju tipajočih senc. 265