49
V kriznih časih se dogaja, da najvišje državne instance bolj ali manj posredno posežejo v zasebnost domačih kuhinj in shramb. Med prvo svetovno vojno je Cesarsko kraljevi urad za ljudsko prehrano na Dunaju na pragu poletja 1917, po letih stopnjujočega se pomanjkanja in v prizadevanju, da bi vsaj omilili lakoto, posebno pozornost namenil preskrbi s sadjem in njegovi predelavi.
Danes lahko v arhivskih virih in periodiki tistega časa prebiramo, kako so pred dobrimi stotimi leti v zaledju vojnih linij skušali preprečevati pomanjkanje sadja zaradi dobičkarstva prekupčevalcev in dragoceni sadni živež do negotove naslednje letine čim bolje ohraniti s konzerviranjem brez sladkorja, ki ga je primanjkovalo vse od začetka vojne.
Organiziranje preskrbe s hrano in reguliranje trgovine s sadjem v prvi svetovni vojni O gospodarstvu in preskrbi prebivalstva je že od začetka velike vojne odločala osrednja dunajska vlada, ki je v ta namen ustanovila Cesarsko kraljevi urad za ljudsko prehrano. Da bi preprečili prekupčevanje in draginjo, so po nemškem zgledu ustanavljali vojnogospodarske centrale za posamezna živila. 1 Na terenu so za oddajo pridelkov po maksimiranih cenah skrbele rekvizicijske komisije, občinski in aprovizacijski 2 odbori pa so skrbeli za razdeljevanje živil. 3 Vojsko, vojaške bolnišnice in zapore je oskrbovala vojaška uprava. 4 Ob vojni birokraciji so bila kmetijsko ministrstvo in deželna kmetijska zastopstva odrinjena v ozadje. 5
Cene so začeli maksimirati že decembra 1914( žitu in moki), a so se kljub temu do konca leta 1916 pošesterile, do poletja 1918 pa podeseterile, ponekod podvajseterile( Koroška). 6 V Ljubljani je mestni aprovizacijski odsek nadzoroval tržne cene in leta 1915 odprl vojno trgovino, leta 1916 pa še aprovizacijsko pekarno. Moko, kruh, meso, sladkor, krompir je bilo leta 1916 mogoče kupovati samo z nakaznicami( na karte), kadar so bili na voljo. Vsako naslednje vojno leto je bilo bolj kritično, izostajati so začeli kontingenti živil, namenjeni v mesta. 7
Konjunkturna krivulja habsburškega gospodarstva se je zaradi stanja na Balkanu upognila še pred začetkom vojne, 8 za katero so računali, da bo kratka odkupnina za življenje prestolonaslednika, 9 a se je vlekla že tri leta. Zdaj je ob potrebah vojske po hrani, obleki, orožju in zdravilih za civilno prebivalstvo ostajalo še manj. Manjkalo je moške delovne sile, vprežne živine, krmil in gnojil, ženske, otroci in starci pa so garali, » bolj kot bi se lahko od njih zahtevalo «. Kljub temu se je kmetijstvu očitalo, da ni opravilo svoje naloge, in marsikje je zaradi rekviriranja živil tudi na kmetih vladala lakota. Leta 1917 je pomlad zamujala, rast je bila slaba, sledila je še suša. V Dalmaciji od aprila do srede junija sploh ni deževalo, na Kranjskem so bila žita nizka, klasje skromno, krompir kar ni prilezel iz zemlje. 10
V teh kritičnih razmerah se je c. kr. urad za ljudsko prehrano posebej posvetil sadju, ki bi lahko ob nadzorovani preskrbi in pametni uporabi nekoliko omililo naraščajočo lakoto.
A L E K S A N D R A M R D A V Š I Č • Konzerviranje sadja brez sladkorja v času vojnega pomanjkanja
1
Šorn, Jože: Slovenci in gospodarski položaj v prvi svetovni vojni. V: Zgodovinski časopis, letn. 35, 1981, št. 1 – 2, str. 57 – 81.
2
V avstro-ogrski gospodarski krizi po izbruhu vojne na Balkanu oktobra 1912 je ljubljanska občinska uprava svoj draginjski odsek( zaradi nekontrolirane rasti cen ustanovljen že 1908) reorganizirala v odsek za preskrbo mesta, imenovan aprovizacijski odsek( APOD). Na izredni tajni seji ljubljanskega občinskega sveta avgusta 1914 je bil izvoljen stalni odsek za aprovizacijo mesta, sestavljen iz šestih občinskih svetovalcev, ki skrbel za preskrbo Ljubljančanov.( Šorn, Mojca: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne. V: Zgodovina v šoli, letn. 26, 2018, št. 2, str. 86 – 96.)
3
Šorn, Mojca: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne. V: Zgodovina v šoli, letn. 26, 2018, št. 2, str. 86 – 96.
4
Kos, Marjana: Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! Kranjska v prvem letu velike vojne. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2014, str. 30 – 38.
5
Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko, letn. XXXIV, št. 12, str. 96.
6
Šorn, Jože: Slovenci in gospodarski položaj v prvi svetovni vojni. V: Zgodovinski časopis, letn. 35, 1981, št. 1 – 2, str. 57 – 81.
7
Šorn, Mojca: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne. V: Zgodovina v šoli, letn. 26, 2018, št. 2, str. 86 – 96.
8
Šorn, Jože: Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919 – 1924. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1997.
9
Kos, Marjana: Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! Kranjska v prvem letu velike vojne. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2014, str. 30 – 38.
10
Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko, letn. XXXIV, št. 12( 30. 6. 1917), str. 96.