Človek in hrana v začaranem korgu | Page 51

51

Da bi preprečil prodajo po pretiranih cenah še pred nameravanim maksimiranjem cen sadnih konzerv , je urad za ljudsko prehrano 4 . avgusta z odredbo prepovedal vso prodajo sadnih konzerv letine 1917 in septembra odredil še popis količin posušenega sadja , sokov in sirupov . V začetku avgusta je dodatno prepovedal izdelovanje žganja za prodajo iz marelic , breskev , hrušk , češpelj in jabolk ter tudi ostankov tega sadja , z napovedano do 6-mesečno zaporno in še denarno kaznijo do kar 20.000 kron . Dopuščal je sicer izjeme za sadje ter njegove izdelke in ostanke , ki so bili neprimerni za uživanje , sušenje ali predelavo v marmelade , za katere pa je bilo treba pridobiti odobritev na Dunaju . Slabe tri tedne kasneje je dunajski urad za izdajo dovoljenj pooblastil kranjsko deželno vlado . Zaradi pritožb po vsej Avstriji ( še zlasti na Češkem , kjer je bila sadna letina 1917 izredno dobra ), da sadja po maksimiranih cenah ni mogoče dobiti ( istočasno pa so se cene povzpele v fantastične višave ), je urad napovedal še skrajni ukrep – prisilno oddajo jabolk , hrušk in sliv po maksimiranih cenah , kar naj bi tokrat doletelo tudi Češko , ki se je spretno izogibala vojnim prispevkom . Zapisov o dejanski regulaciji cen sadnih konzerv in izvedbi odvzema sadja nismo našli , so pa sprožili popisovanje količin vsega predelanega sadja in uvedli transportna in poštna dovoljenja , vključno z moštom in kisom . Ob branju virov je čutiti , kako so razmere postajale vse bolj neobvladljive , hkrati pa je zavest o koncu vojne , ki že mora priti , postajala vse jasnejša in pomešana z upanjem . O tem priča tudi pisanje kranjske deželne vlade kmetijski družbi , v katerem jo spodbuja k vzgoji mladega sadnega drevja žlahtnih sort , saj je trgovina z njim ob izbruhu vojne povsem zamrla , po njej pa bo gotovo sledilo veliko povpraševanje . ¹⁴

Pomanjkanje sladkorja in državna navodila za konzerviranje sadja brez sladkorja v gospodinjstvih Če si v današnjih , s sladkorjem preplavljenih časih zaradi zdravja in lepotnih idealov prizadevamo zmanjšati njegovo porabo , so se med prvo svetovno vojno morali znajti brez njega , ker ga preprosto ni bilo moč dobiti . V Veliki Britaniji je po izbruhu vojne zmanjkalo najprej sladkorja ( tri četrtine ga je uvažala iz Avstro-Ogrske in Nemčije ), ¹⁵ v Avstro- Ogrski pa se ga je od leta 1916 dobilo samo na karte . ¹⁶

Odredba c . kr . urada za ljudsko prehrano z dne 9 . junija 1917 je deželi Kranjski namenila 10 vagonov sladkorja za predelavo sadja , vendar le za večje proizvajalce , gospodinjstva v mestih in industrijskih središčih so bila kot nepridelovalci izvzeta , kar je za deželo pomenilo , da tega sladkorja dejansko ne bo dobila . Kranjska kmetijska družba je zato dvakrat pisala kranjski deželni vladi , naj urgira , saj prav mestna gospodinjstva največ vkuhavajo . Na kmetih za to manjka znanja ( vešče so le tiste žene in hčere , ki so se udeležile izobraževanj na gospodinjskih šolah in tečajih ) in časa ( ob preobilici dela s strniščnimi posevki ), industrijske in obrtne predelave pa naj ne bi bilo ( redki uživalci šolskih in župnijskih vrtov naj ne bi bili omembe vredni ). Družbeniki so predlagali , da bi se količina sladkorja gospodinjstvom odrejala glede na število članov , dodelitev pa pogojevala z oddajo neoporečno izdelane konzerve za kilogram sladkorja aprovizaciji proti plačilu . ¹⁷ Generalni ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pirc pa je 2 . julija na kmetijskem ministrstvu na Dunaju na sestanku s predstavniki neodvisnih kmetovalcev , kot vabljeni zastopnik južnih kronovin , še osebno posredoval , da bi gospodinjstva dobila sladkor za vkuhavanje sadja in pripravo petiota ¹⁸ – iz grozdnih tropin , sladkorja in vode narejenega » vina « ( za slednjega je bilo Kranjski konec istega meseca z ukazom urada za ljudsko prehrano dejansko odobrenih 20.000 kilogramov sladkorja ). ¹⁹

A L E K S A N D R A M R D A V Š I Č • Konzerviranje sadja brez sladkorja v času vojnega pomanjkanja

14

SI AS 533 , Kmetijska družba v Ljubljani , fasc . S1 ( 1917 – 1935 ).