49
V kriznih časih se dogaja , da najvišje državne instance bolj ali manj posredno posežejo v zasebnost domačih kuhinj in shramb . Med prvo svetovno vojno je Cesarsko kraljevi urad za ljudsko prehrano na Dunaju na pragu poletja 1917 , po letih stopnjujočega se pomanjkanja in v prizadevanju , da bi vsaj omilili lakoto , posebno pozornost namenil preskrbi s sadjem in njegovi predelavi .
Danes lahko v arhivskih virih in periodiki tistega časa prebiramo , kako so pred dobrimi stotimi leti v zaledju vojnih linij skušali preprečevati pomanjkanje sadja zaradi dobičkarstva prekupčevalcev in dragoceni sadni živež do negotove naslednje letine čim bolje ohraniti s konzerviranjem brez sladkorja , ki ga je primanjkovalo vse od začetka vojne .
Organiziranje preskrbe s hrano in reguliranje trgovine s sadjem v prvi svetovni vojni O gospodarstvu in preskrbi prebivalstva je že od začetka velike vojne odločala osrednja dunajska vlada , ki je v ta namen ustanovila Cesarsko kraljevi urad za ljudsko prehrano . Da bi preprečili prekupčevanje in draginjo , so po nemškem zgledu ustanavljali vojnogospodarske centrale za posamezna živila . 1 Na terenu so za oddajo pridelkov po maksimiranih cenah skrbele rekvizicijske komisije , občinski in aprovizacijski 2 odbori pa so skrbeli za razdeljevanje živil . 3 Vojsko , vojaške bolnišnice in zapore je oskrbovala vojaška uprava . 4 Ob vojni birokraciji so bila kmetijsko ministrstvo in deželna kmetijska zastopstva odrinjena v ozadje . 5
Cene so začeli maksimirati že decembra 1914 ( žitu in moki ), a so se kljub temu do konca leta 1916 pošesterile , do poletja 1918 pa podeseterile , ponekod podvajseterile ( Koroška ). 6 V Ljubljani je mestni aprovizacijski odsek nadzoroval tržne cene in leta 1915 odprl vojno trgovino , leta 1916 pa še aprovizacijsko pekarno . Moko , kruh , meso , sladkor , krompir je bilo leta 1916 mogoče kupovati samo z nakaznicami ( na karte ), kadar so bili na voljo . Vsako naslednje vojno leto je bilo bolj kritično , izostajati so začeli kontingenti živil , namenjeni v mesta . 7
Konjunkturna krivulja habsburškega gospodarstva se je zaradi stanja na Balkanu upognila še pred začetkom vojne , 8 za katero so računali , da bo kratka odkupnina za življenje prestolonaslednika , 9 a se je vlekla že tri leta . Zdaj je ob potrebah vojske po hrani , obleki , orožju in zdravilih za civilno prebivalstvo ostajalo še manj . Manjkalo je moške delovne sile , vprežne živine , krmil in gnojil , ženske , otroci in starci pa so garali , » bolj kot bi se lahko od njih zahtevalo «. Kljub temu se je kmetijstvu očitalo , da ni opravilo svoje naloge , in marsikje je zaradi rekviriranja živil tudi na kmetih vladala lakota . Leta 1917 je pomlad zamujala , rast je bila slaba , sledila je še suša . V Dalmaciji od aprila do srede junija sploh ni deževalo , na Kranjskem so bila žita nizka , klasje skromno , krompir kar ni prilezel iz zemlje . 10
V teh kritičnih razmerah se je c . kr . urad za ljudsko prehrano posebej posvetil sadju , ki bi lahko ob nadzorovani preskrbi in pametni uporabi nekoliko omililo naraščajočo lakoto .
A L E K S A N D R A M R D A V Š I Č • Konzerviranje sadja brez sladkorja v času vojnega pomanjkanja
1
Šorn , Jože : Slovenci in gospodarski položaj v prvi svetovni vojni . V : Zgodovinski časopis , letn . 35 , 1981 , št . 1 – 2 , str . 57 – 81 .
2
V avstro-ogrski gospodarski krizi po izbruhu vojne na Balkanu oktobra 1912 je ljubljanska občinska uprava svoj draginjski odsek ( zaradi nekontrolirane rasti cen ustanovljen že 1908 ) reorganizirala v odsek za preskrbo mesta , imenovan aprovizacijski odsek ( APOD ). Na izredni tajni seji ljubljanskega občinskega sveta avgusta 1914 je bil izvoljen stalni odsek za aprovizacijo mesta , sestavljen iz šestih občinskih svetovalcev , ki skrbel za preskrbo Ljubljančanov . ( Šorn , Mojca : Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne . V : Zgodovina v šoli , letn . 26 , 2018 , št . 2 , str . 86 – 96 .)
3
Šorn , Mojca : Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne . V : Zgodovina v šoli , letn . 26 , 2018 , št . 2 , str . 86 – 96 .
4
Kos , Marjana : Kuge , lakote in vojske – reši nas , o Gospod ! Kranjska v prvem letu velike vojne . Ljubljana : Zgodovinski arhiv , 2014 , str . 30 – 38 .
5
Kmetovalec . Ilustrovan gospodarski list . Uradno glasilo c . kr . kmetijske družbe za vojvodino kranjsko , letn . XXXIV , št . 12 , str . 96 .
6
Šorn , Jože : Slovenci in gospodarski položaj v prvi svetovni vojni . V : Zgodovinski časopis , letn . 35 , 1981 , št . 1 – 2 , str . 57 – 81 .
7
Šorn , Mojca : Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne . V : Zgodovina v šoli , letn . 26 , 2018 , št . 2 , str . 86 – 96 .
8
Šorn , Jože : Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919 – 1924 . Ljubljana : Cankarjeva založba , 1997 .
9
Kos , Marjana : Kuge , lakote in vojske – reši nas , o Gospod ! Kranjska v prvem letu velike vojne . Ljubljana : Zgodovinski arhiv , 2014 , str . 30 – 38 .
10
Kmetovalec . Ilustrovan gospodarski list . Uradno glasilo c . kr . kmetijske družbe za vojvodino kranjsko , letn . XXXIV , št . 12 ( 30 . 6 . 1917 ), str . 96 .